Preiskovalni odbor, katerega ustanovitev so poslanci podprli z veliko večino glasov, bo raziskoval, ali so lastniki podjetij v davčnih oazah kršili evropsko davčno zakonodajo v povezavi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo.
Odbor z imenom PANA bo imel 65 članov, z delom pa naj bi začel septembra. Na voljo bo imel 12 mesecev, da pripravi poročilo o svojih ugotovitvah.
Po mnenju evropske poslanke iz Slovenije Tanje Fajon (S&D/SD), ki je bila imenovana za nadomestno članico odbora, bo med najpomembnejšimi nalogami odbora raziskati, kako so Evropska komisija in države članice izvajale in uveljavljale direktivo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.
Odbor bo tudi preučil, ali so upravni organi držav članic uporabljali sankcije ali druge ukrepe zoper tista podjetja, ki so kršila nacionalne predpise, povezane z omenjeno direktivo. "Pričakujem tudi, da bodo, če se sumi izkažejo za utemeljene, proti sodelujočim izvedeni konkretni ukrepi," je po glasovanju v Strasbourgu dejala Fajonova.
Poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je pozdravil ustanovitev preiskovalnega odbora in ob tem poudaril, da ima Evropski parlament kot edina demokratično izvoljena institucija EU dolžnost, da razišče vse razsežnosti afere Panamski dokumenti.
Ta je po mnenju Šoltesa pokazala, da "smo se do sedaj neokusnih praks izogibanja davkom, ki se jih po svetu in Evropi poslužujejo posamezniki in podjetja, lotili le površinsko ter da institucije EU in vlade držav niso uspele na tem področju narediti praktično nobenega napredka". Šoltes upa, da bo tokrat drugače in da bo preiskovalni odbor prinesel konkretne rezultate.
V aferi Panamski dokumenti, ki je izbruhnila v začetku aprila, je skupina novinarjev z vsega sveta razkrila nove razsežnosti korupcije in izogibanja davkom globalne elite na temelju notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca.
Na panamskem seznamu so se znašli številni politiki, med njimi ukrajinski predsednik Petro Porošenko in preko očeta tudi britanski premier David Cameron, ter znani športniki in poslovneži. Med imeni, ki so vzbudila pozornost, je bilo tudi ime žene evropskega komisarja Miguela Ariasa Caneteja.
Evropski poslanci so danes tudi sprejeli resolucijo, v kateri so pozdravili predlog direktive proti praksam izogibanja davkom in se med drugim zavzeli za strožjo omejitev višine zneskov obresti, ki se priznavajo kot odhodek.
Z novo direktivo naj bi EU prenesla v skupno zakonodajo smernice iz načrta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) proti zmanjševanju davčnih osnov in skrivanju dobičkov (BEPS).
Parlament gre v svojem stališču dlje kot Evropska komisija pri vprašanju prenosa v tujini že obdavčenih dohodkov, ki so navadno oproščeni še dodatnega davka, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju. Po mnenju poslancev bi morali prejemniki teh t.i. tujih dohodkov v primeru, če so ti obdavčeni po manj kot 15-odstotni davčni stopnji, v EU plačati še razliko v obdavčitvi do 15 odstotkov.
Poslanci so se zavzeli tudi za večjo preglednost delovanja skrbniških skladov in fundacij ter za pripravo vseevropskega seznama davčnih oaz in držav, tudi tistih v EU, ki z ugodnimi davčnimi ureditvami izkrivljajo konkurenco. Dopolnjevati bi ga moral seznam sankcij za nekooperativne jurisdikcije in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah.
Prav tako so se izrekli za prepoved uporabe podjetij poštnih nabiralnikov in za čim hitrejšo uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), so sporočili iz Evropskega parlamenta.
