Pol leta po začetku sojenja je tako na prvi stopnji končano sojenje zaradi odobritve kredita nekdanji vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov.
Tožilec Luka Moljk je prepričan, da so nekdanji vodilni v NLB sodelovali pri zlorabi položaja, ko so odobrili kredit, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili za 335.000 evrov premoženjske koristi v obliki nižjih obresti, vendar pa s temi argumenti ni prepričal sodnice Barbare Črešnar Debeljak.
Zaradi obnove hiše Dimičeve je obtožnica v ločenem postopku doletela tudi nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, njenega sodelavca Mateja Košiča ter partnerja Dimičeve Romana Horvata, medtem ko Dimičeva, ki je po razkritju afere odstopila, v nobenem od teh postopkov ni bila obtožena.
Sodba še ni pravnomočna, nanjo je v 15 dneh po prejetju mogoča pritožba, ki jo je po današnjem izreku sodbe že napovedal tožilec Moljk. Ta po mnenju sodnice v sojenju ni dokazal očitka, da so obtoženci ravnali z direktnim namenom, torej, da so se zavedali, da zlorabljajo svoj položaj, kar pa je potrebno pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Po mnenju sodnice je v zadevi zadevi bistveno, da so obtoženi pri podpisu kreditne pogodbe delovali v skladu s svojimi pooblastili.
Dejstvo je, da se kredita redno odplačujeta, čeprav bi, kot je dejala, zavarovanje lahko bilo boljše, vendar pa je iz dokaznega postopka izhajalo tudi, da so se pri presoji upoštevali številni parametri. Nižjo obrestno mero gre pripisati tudi medsebojnemu konkurenčnemu boju bank, ki so se trudile obdržati dobre stranke.
Vičič se je, kot je dejala ob izreku sodbe, poglobil v predlog in utemeljeno ocenil, da je posel sprejemljiv. "Čeprav je tožilec napovedal nadaljevanje postopka, verjamem, da bo tudi končni rezultat enak," pa je po koncu izreka ocenil Vičič. Ponovil je, da Dimičeve ne pozna, vendar pa je bila vplivna oseba, zato je bilo tudi v interesu banke, da je imela takšne osebe med svojimi strankami, ker ji je to omogočalo pridobitev novih strank.
Kljub temu da je Veselinovič posredoval pri usmerjanju stranke za pridobitev posojila, pa v postopku ni bilo dokazano, da se je vmešaval v pripravo kreditne pogodbe. "Strinjam pa se, da je to lahko povzročilo videz nepristranskosti," je dejala sodnica. S sodbo je bil Veselinovič zadovoljen. "Dokazali smo, da je bila stvar urejena v skladu s pravili in našimi pooblastili," je dejal.
Kar se tiče Narata, ki je ves čas sojenja poudarjal, da je kreditne pogodbe za nepremičnine le podpisoval kot tretji član uprave, se je Črešnar Debeljakova strinjala, da ni bilo dokazano, da bi se vsebinsko poglabljal v posojilne pogoje ali da bi od Vičiča in Veselinoviča dobil navodilo za njen podpis. Narat današnjega izreka sodbe ni komentiral.
Tožilec, ki je bančnike preganjal zaradi očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja, je zanje predlagal dobro leto pogojnih zapornih kazni. "Zaupanje, položaj, ugled. Ti seveda vplivajo na pogoje in odobritev kreditiranja, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko nadomestili popolno kreditno nesposobnost, absolutno prenizko zavarovanje in kup drugih pomanjkljivosti," je dejal po izreku. Pričakuje, da bo po pritožbi višje sodišče spremenilo odločitev.
Prepričan je, da sodba tudi kaže ne najbolj optimalno urejene razmere v sodstvu, saj so kazniva dejanja gospodarskega kriminala zelo zahtevna, in zahtevajo poleg poglobljenega študija tudi predhodno poznavanje tematike. Na komentarje obrambe, da je pri obtožnici popustil pritiskom javnosti za iskanje krivcev pri bančni luknji, je dejal, da povzročitelje bančne luknje iščejo mnogi, od regulatorjev, bank samih in tudi tožilstva.
Po njegovem mnenju ima največja slovenska banka, ki v tem poslu ni ugotovila oškodovanja, srečo, da Dimičeva še vedno redno odplačujeta kredit. Vendar pa je bilo v trenutku odločanja o posojilu popolnoma enako kot v mnogih drugih naslednjih obtožbah, je dejal Moljk.
Nasprotno pa so menili zagovorniki. Odvetnik Stojan Zdolšek, ki zagovarja Narata, je ocenil, da so se v tem postopku srečali trije negativni družbeni faktorji v Sloveniji: Hilda Tovšak, Simona Dimic in Murgle. "Če k temu dodamo še bančno luknjo, je zmaga v javnosti zagotovljena," je dejal. Prav zaradi tega je po njegovem mnenju prišlo do tožilčeve odločitve za sam postopek.
Da je bila odločitev sodišča pričakovana, se je strinjal tudi odvetnik Gorazd Fišer. "Pred desetimi leti takšna obtožnica ne bi prestala niti testa za uvedbo preiskave," je dejal. Prepričan je, da ta primer ni dober primer za nadaljnjo prakso preiskave nastanka bančne luknje.
