O predlogu bodo v petek razpravljali na seji Ekonomsko-socialnega sveta, nato bo še ta mesec stekla javna razprava, DZ pa bi lahko zakonska besedila obravnaval jeseni, so sporočili s finančnega ministrstva. Na ta način bi dali gospodarstvu dovolj časa, da spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2017.
Lestvica za odmero dohodnine se bo po predlogu spremenila tako, da se bo med trenutnim drugim in tretjim davčnim razredom uvedel dodatni razred, v katerem bodo plače obdavčene s 34 odstotki. Hkrati bi se znižali davčni stopnji zadnjih dveh dohodninskih razredov.
Tako bi za plače z neto letno davčno osnovo do 8021,34 evra še naprej veljala 16-odstotna davčna stopnja in za plače z neto letno davčno osnovo od 8021,34 do 20.400 evrov še naprej 27-odstotna davčna stopnja.
Za višje plače od teh pa na finančnem ministrstvu predlagajo znižanje obdavčitve, in sicer za plače z neto letno davčno osnovo med 20.400 in 45.000 evrov na 34 odstotkov, za plače z neto letno davčno osnovo med 45.000 in 70.907,20 evra na 39 odstotkov, za plače z neto letno davčno osnovo nad tem zneskom pa na 47 odstotkov. Za najvišje plače zdaj velja 50-odstotna stopnja davka.
Na ta način se enakomerno razbremeni visoko strokovne in najproduktivnejše zavezance, ki pomembno prispevajo k dodani vrednosti podjetij, pravijo na ministrstvu. Izpad prihodkov ocenjujejo na 56,6 milijona evrov.
Za zavezance z dohodki v višini 1,6 povprečne plače to pomeni, da jim bodo odmerili približno 39 evrov manj dohodnine letno. Za tiste s prihodki v višini dveh povprečnih plač bi bil letni prihranek okoli 412 evrov, za tiste s petkratnikom povprečne plače pa okoli 2235 evrov.
Plače pa bodo razbremenjene tudi s posebno davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost, ki jo lahko delodajalec vsem delavcem izplača enkrat letno. Do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače se ta znesek ne bo všteval v davčno osnovo. Izpad prihodkov je ocenjen na 45 milijonov evrov.
Za nadomestitev izpada prihodkov na finančnem ministrstvu predlagajo zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki - s 17 na 19 odstotkov, niso pa predvidene nobene spremembe pri višini davčnih olajšav. To bi lahko v državno blagajno prineslo dodatnih 60 milijonov evrov letno.
Še dodatnih 40 milijonov evrov pa si na ministrstvu obetajo od ukrepov za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, kot je bila denimo uvedba davčnih blagajn.
Poleg tega pa so pripravili še dodatne ukrepe, ki se jim zdijo smiselne. Med njimi izpostavljajo ureditev področja bonitet, vezanih na ukrepe delodajalcev v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu, ureditev rezidentskega statusa dvojnih rezidentov, oprostitev dohodnine od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejeto na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, uskladitev zakona o dohodnini z novimi rešitvami v sistemu ugotavljanja katastrskega dohodka in zahtevami, da se del primarne predelave v omejenem obsegu zajame v pavšalno ocenjen dohodek, ter spremembe glede stroškov, vezanih na zdravstveno zavarovanje na službeni poti.
