Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Barbara Črešnar Debeljak je ocenila, da tožilec v dokaznem postopku ni uspel dokazati ne objektivnih ne subjektivnih znakov očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja, Moljk pa pa je po izreku dejal, da se z njeno utemeljitvijo ne strinja. Po njegovem mnenju je sodišče pri presojanju veliko preveč poudarka dalo na mehke kriterije, ki so se obravnavali pri podelitvi posojila Dimičevi in njenemu očetu.
"Zaupanje, položaj, ugled. Ti seveda vplivajo na pogoje in odobritev kreditiranja, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko nadomestili popolno kreditno nesposobnost, absolutno prenizko zavarovanje in kup drugih pomanjkljivosti," je dejal. Pričakuje, da bo po pritožbi višje sodišče spremenilo odločitev.
Prepričan je, da sodba tudi kaže ne najbolj optimalno urejene razmere v sodstvu, saj so kazniva dejanja gospodarskega kriminala zelo zahtevna, in zahtevajo poleg poglobljenega študija tudi predhodno poznavanje tematike. "Poznavanje poslovnih financ, ekonomskih in računovodskih zadev, in to pri taki trenutni organizaciji sodstva ni mogoče, zato je potrebna specializacija sodnikov," je dejal tožilec, ki dela v gospodarsko-korupcijskem oddelku specializiranega državnega tožilstva.
Na komentarje obrambe, da je pri obtožnici popustil pritiskom javnosti za iskanje krivcev pri bančni luknji, je dejal, da povzročitelje bančne luknje iščejo mnogi, od regulatorjev, bank samih in tudi tožilstva. "To je bil tipičen primer, kjer so bile prisotne vse kršitve, ki so prisotne tudi v drugih primerih, kjer pa je prišlo do oškodovanja," je poudaril.
Po njegovem mnenju ima največja slovenska banka, ki v tem poslu ni ugotovila oškodovanja, srečo, da Dimičeva še vedno redno odplačujeta kredit. Vendar pa je bilo v trenutku odločanja o posojilu popolnoma enako kot v mnogih drugih naslednjih obtožbah, je dejal Moljk.
Skrbi ga, da je NLB izredno nekritična do vseh teh postopkov, saj so skoraj vse priče iz banke nekritično reflektirale dogajanje v banki. "Glede na to, kako so podeljevali kredite in kako nekritično danes gledajo na to, smo lahko samo veseli, da bančna luknja ni še večja," je ocenil Moljk.
Nekdanja vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov.
Tožilec je prepričan, da so obtoženi sodelovali pri zlorabi položaja, ko so odobrili posojilo, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili za 335.000 evrov premoženjske koristi v obliki nižjih obresti. Zato je zanje predlagal pogojno zaporno kazen, vendar je sodnica presodila, da očitki o zlorabi položaja niso bili dokazani. Sodba še ni pravnomočna.
