Na področju dostopa do informacij javnega značaja je Informacijski pooblaščenec lani prejel največ pritožb do sedaj, skupaj kar 632, medtem ko jih je leta 2014 prejel 578. V pritožbenih postopkih zoper zavrnilne odločbe so v uradu izdali 309 odločb, kar je na letni ravni največ od začetka njegovega delovanja. Kot so v sporočilu za javnost poudarili ob objavi poročila, ki so ga v torek posredovali DZ, so se trudili, da so pritožbene zadeve na tem področju reševali hitro in s kar najmanjšo zamudo za prosilce.
Med drugim so izpostavili izredno majhno število lani prejetih pritožb zaradi molka organa, ki bi se nanašale na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom. Teh je urad lani prejel le 15, kar je manj kot tri odstotke vseh pritožbenih zadev. Ob tem so pojasnili, da sta bili pred upravnim sodiščem v zvezi z vprašanjem, katere informacije so dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, končani dve pomembni zadevi. V njih je sodišče pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da so osnovni podatki iz avtorskih, svetovalnih in sponzorskih pogodb prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker pa je bila v obeh primerih vložena revizija, se zadevi nadaljujeta pred vrhovnim sodiščem, kjer postopki še niso končani.
Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora glede varstva osebnih podatkov je po ugotovitvah Informacijskega pooblaščenca lani znova izstopalo število prijav nezakonitega izvajanja videonadzora in nezakonite obdelave osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, sledijo prijave zaradi preusmeritve in posledično branja elektronske pošte, ki prihaja na službeni elektronski naslov zaposlenih, prijave zaradi objave osebnih podatkov na spletnih straneh in prijave zaradi pomanjkljivega zavarovanja osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec je lani skupaj obravnaval 791 inšpekcijskih zadev, od tega 343 na področju javnega sektorja in 448 na področju zasebnega sektorja, medtem ko je bilo leta 2014 vseh zadev skupaj 628. V zvezi s temi je Informacijski pooblaščenec lani na podlagi ugotovljenih kršitev obravnaval 104 prekrškovne postopke (leta 2014 jih je bilo 95).
Poleg inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov so v uradu lani prejeli in obravnavali še 1667 zaprosil za mnenja in pojasnila s področja varstva osebnih podatkov, kar je manj kot v preteklih letih. Leta 2014 je bilo takih zaprosil namreč 2040, leta 2013 jih je bilo 2460, leta 2012 pa 2191, so navedli. Prejeli so še devet vlog za izdajo dovoljenja za povezovanje zbirk osebnih podatkov, šest vlog za izdajo dovoljenja za izvajanje biometrijskih ukrepov, 14 vlog za izdajo dovoljenja za iznos osebnih podatkov in 100 pritožb zaradi zavrnitve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da so kršitve v pretežni meri še vedno posledica nepoznavanja ali nerazumevanja zakonodaje, v manjši meri pa tudi malomarnosti ali namernega izigravanja in kršenja zakonodaje. Do namernega kršenja zakonodaje prihaja predvsem na področju zasebnega sektorja, in sicer zaradi ekonomskih interesov kršiteljev, kar pride od izraza zlasti pri nezakoniti uporabi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, so zapisali v uradu.
Kot so navedli, so lani poseben poudarek namenili opozarjanju na upoštevanje vseh vidikov zasebnosti pri pripravi predpisov na različnih področjih, med drugim glede pravne ureditve uporabe brezpilotnih letalnikov. Lani se je nanje obrnilo več kot 100 upravljavcev in obdelovalcev iz javnega in zasebnega sektorja, ki so pripravljali zakonodajo, rešitve ali projekte ter so pri tem naleteli na dileme glede varstva osebnih podatkov, ki so jih želeli še pred izvedbo primerno nasloviti.
Tako so v uradu Informacijskega pooblaščenca lani večkrat pomagali resornim ministrstvom pri pripravi novih zakonov, kadar se dotikajo pravice do zasebnosti, izdali so več kot 1660 posameznih mnenj ter rekordno število smernic in poročil, ki obravnavajo določeno tematsko področje varstva osebnih podatkov, na katerem se pojavlja več dilem.
