Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poleg ukinitve volonterskega pripravništva želi zagotoviti varno učno okolje. "S tem jasno sporočamo, da ne dopuščamo nasilja," je dejala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Predlog pa daje tudi pravno podlago za nadaljnje, bolj podrobno urejanje izobraževanja odraslih.
Saša Tabaković iz SMC je pozdravil predlagano določbo za varno učno okolje. Predlog namreč prepoveduje telesno kaznovanje otrok in kakršno koli drugo obliko nasilja nad in med otrok.
Po besedah Ljudmile Novak iz NSi pa je nerazumljivo, da predlog ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede financiranja v osnovnem šolstvu. NSi zato ne bo podprla predloga, je povedala. Prav tako so se odločili tudi v SDS.
Ministrica je pri tem pojasnila, da gre za prvi del spreminjanja tega zakona, v javni razpravi pa je že bil tudi drugi del. "Zavedamo se odgovornosti izpolnjevanja odločbe ustavnega sodišča," je zagotovila. Pripombe iz javne razprave bodo po njenih besedah preučili in pred poletjem "zagotovo vedeli, kje smo".
Predlog zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja pa po pojasnilih ministrstva zagotavlja pravne podlage za izvajanje teh programov, programa evropske šole in IB programa, ki je program mednarodne organizacije IBO iz Ženeve. Zakon bo uredil tudi status mednarodnih šol v Sloveniji.
Po predlogu se bodo zmanjšali fiktivni vpisi šolanja na domu, je povedala ministrica.
Predlog po njenih besedah ureja pogoje za izvajanje mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se v Sloveniji izvajajo v tujem jeziku in nimajo pridobljene javne veljavnosti v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Poslanec ZL Miha Kordiš je v razpravi glede šolanja na domu opozoril, da premožnejši starši koristijo pravico do takšnega šolanja, hkrati pa svoje otroke pripravljajo na "pobeg iz Slovenije". Prav osnovnošolsko izobraževanje ne bi smelo dopuščati razlik na podlagi socialnega statusa, je menil.
Po mnenju poslanca SMC Dragana Matiča pa ne gre za elitizacijo, temveč za normalizacijo, ko se Slovenija prilagaja splošnim razmeram v EU. Hkrati gre za odpravo diskriminacije otrok v mednarodnih programih, je opozoril.
Po dopolnilu odbora, ki so ga sprejeli, se program evropske šole lahko delno izvaja v slovenskem jeziku, torej ne le v tujem jeziku.
Prav tako so sprejeli dopolnilo koalicije, po katerem mora tuji program, ki se izvaja kot program osnovnošolskega izobraževanja, vključevati najmanj 140 ur slovenščine na posamezno šolsko leto.
