Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč danes objavila poročilo za lansko leto in oceno stanja na področju korupcije za leto 2015. V njem je opozorila na prisotnost sistemske korupcije v Sloveniji. Dejavniki tovrstnih oblik korupcije so predvsem šibkost integritete javnega sektorja, neobvladovanje nasprotij interesov, delovanje sodstva in tožilstva, ki ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva posamezniku, prenormiranost sistema javnega naročanja, netransparentno lobiranje ter prekomeren vpliv politike in nekaterih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja.
Kljub vladnim zavezam za preprečevanje korupcije pa se je KPK soočal z ovirami, ki so jih povzročali ravno tisti državni organi, ki so izražali zavezo k večji transparentnosti. Takšen primer je bil povezan s spletnim orodjem Supervizor, katerega delovanje je bilo lani večkrat ovirano, je opozoril KPK.
V oceni stanja je komisija opozorila tudi na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, "smo bili mestoma priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati". "Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete," je kritičen KPK.
Prav tako ostajajo korupcijska tveganja na področju privatizacije in upravljanja z državnim premoženjem, predvsem zaradi vloge politične oblasti pri njuni izvedbi. KPK je izpostavil, da netransparentnost postopkov in vloga ministrstva za finance ter Banke Slovenije pri imenovanju vodilnih kadrov in odločanju v zvezi z naložbami države bistveno prispevata k slabemu upravljanju državnega premoženja.
Komisija je tako ob obravnavi konkretnih primerov ugotovila, da so bili postopki imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb, v katerih je imela država kapitalsko naložbo, v večini primerov sicer v skladu z zakonodajo in sprejetimi politikami upravljanja, a velikokrat niso zadostili visokim standardom transparentnosti, etike in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.
Z državnimi naložbami upravlja Slovenski državni holding (SDH), komisija pa je opozorila, da se v različnih delih verige imenovanja članov nadzornega sveta SDH pojavljajo nepravilnosti, pomanjkljivosti in nejasnosti.
Šibkost integritete javnega sektorja pa se kaže tudi v pomanjkanju prevzemanja odgovornosti posameznikov za lastna ravnanja in odločitve. "Številni primeri, predvsem pri političnih predstavnikih, kažejo na dojemanje funkcije kot pravice," je zapisal KPK. Poleg tega se pogosto, namesto da bi se ukvarjali z vsebino ravnanj, ki predstavljajo vsaj kršitve integritete, v Sloveniji ukvarjamo predvsem s tem, ali so bili postopki, v katerih so kršitve bile ugotovljene, zakonito izvedeni, so opozorili v komisiji.
Kršitve in nepripravljenost posameznikov prevzeti odgovornost pa po mnenju komisije vplivajo tudi na upadanje zaupanja javnosti v delovanje institucij, ki je eden od dejavnikov sistemske korupcije. Kot so dodali, "ne moremo mimo dejstva, da so nemalokrat obravnavane osebe medijsko pozornost izrabile tudi za odvračanje pozornosti od nepravilnosti, ki jih je komisija zaznala".
Poročilo tudi ugotavlja, da so glede na pretekla leta prejeli manj prijav, so pa zato uspeli zmanjšati število nerešenih zadev. Izjemen porast so lani zabeležili na področju prijavljenih lobističnih stikov, in sicer za več kot sto odstotkov. To pripisujejo svoji večji aktivnosti osveščanja glede lobiranja, a hkrati še vedno opažajo premajhno odzivnost določenih nosilcev javnih pooblastil in lokalnih oblasti.
Kot so zapisali, so lani veliko napora vložili v izboljšanje zakonskega okvira, ki določa njeno delovanje. Soočila se je namreč z nekaterimi sodnimi postopki, ki so jih sprožali (nekdanji) nosilci oblasti zaradi ugotovitev komisije.
Komisija je še opozorila na relativno nizko plačilo, ki ga prejemajo njeni funkcionarji, saj so njihove plače tudi do 30 odstotkov nižje glede na plače ostalih funkcionarjev. Je pa KPK lani uspelo dodatno znižati ključne materialne stroške, so še pojasnili v poročilu.
