Vrhunska srečanja G7, na katerih se zberejo voditelji Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, Velike Britanije, ZDA in EU, so bila vselej priložnost za določitev globalnih prioritet in iskanje skupnih pristopov za ključne izzive.
Japonski premier Shinzo Abe se je med nedavnim obiskom v Bruslju zavzel, da bi moral G7 ukrepati soglasno v obrambo skupnih vrednot. Toda vsak od voditeljev sedmih držav na vrh v japonski pokrajini Ise-Shima prihaja s svojim nahrbtnikom težav, ki so zamajale stabilnost sicer trdnih članic tega elitnega kluba.
Za Obamo bo to zadnji vrh G7 pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, ki bi lahko v Belo hišo pripeljale novega izolacionističnega predsednika v obliki republikanskega kandidata Donalda Trumpa.
Britanskega premierja Davida Camerona čez nekaj tednov čaka referendum o prihodnosti Velike Britanije v EU, ki ga bodo pozorno spremljali tako v Bruslju kot drugod po svetu. Njegovi evropski partnerji imajo medtem polne roke dela z migracijami in terorizmom.
Migracije so eden ključnih globalnih izzivov našega stoletja, je ob Abejevem obisku poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Za Japonsko sicer to vprašanje ni pri vrhu prioritet. Abe bo poskušal srečanje izkoristiti za to, da okrepi vlogo svoje države na mednarodnem prizorišču in formatu G7 vlije novo energijo.
Dvodnevni vrh se bo končal v petek, ko bo Obama kot prvi ameriški predsednik obiskal Hirošimo, eno dveh japonskih mest, na kateri so ZDA med drugo svetovno vojno odvrgli atomski bombi.
