ESČP je namreč junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić Sloveniji naložil, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane.
V ta namen je Slovenija konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane. ESČP je v eni izmed sodb marca 2014 navedel, da se zdi, da je pavšal, ki ga predvideva omenjeni zakon, primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim, a dokončne odločitve o tem takrat še ni sprejel.
Na sodišču so lani za STA napovedali, da bodo sodbe, ki še čakajo na obravnavo, proučili v lanskem in letošnjem letu, "pri čemer bo sodišče ustrezno upoštevalo dejstvo, da je Slovenija po sodbi Kurić in ostali sprejela odškodninsko shemo za izbrisane".
Danes pa so z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) sporočili, da je odbor ministrov na podlagi akcijskega poročila o implementaciji sodbe, ki ga je posredovala Slovenija, postopek zaključil.
Zakon o povračilu škode izbrisanim sicer sistemsko ureja vprašanje povračila škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Z zakonom, ki je začel veljati decembra 2013, uporabljati pa se je začel junija 2014, tako Slovenija po navedbah MNZ "popravlja kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, izdano v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji".
Zakon sicer določa, da izbrisanemu za vsak mesec izbrisa pripada 50 evrov odškodnine. Odškodnino lahko izbrisani zahteva tudi preko sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.
Evropsko sodišče v Strasbourgu ima sicer v obravnavi še okoli 65 tožb, povezanih z izbrisanimi, so marca navedli za STA. Kot so tedaj pojasnili, se jih večina nanaša na izbrisane, ki so pridobili stalno prebivališče v Sloveniji po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, sprejetem leta 1999.
Kot so takrat navedli, je naloga ESČP preveriti, ali je odškodninska shema, ki jo je Slovenija sprejela kot odgovor na sodbo Kurić, "učinkovita in primerna glede na merila, določena v omenjeni sodbi".
Na slovenskih sodiščih postopki po omenjenem zakonu že tečejo. Nedavno pa je ustavno sodišče zavrglo zahtevo vrhovnega sodišča za presojo ustavnosti člena o omejitvi odškodnine, pridobljene po sodni poti, na trikratnik tiste v upravnem postopku.
Ustavni sodniki so se tako odločili zato, ker na nižjih ravneh vsi postopki še niso končani. Po pisanju Dnevnika je vrhovno sodišče v zahtevi za oceno ustavnosti sicer menilo, da je omejitev višine, ki jo lahko izbrisani doseže na sodišču, protiustavna. Po ustavi ima namreč vsakdo pravico do odškodnine za škodo, ki jo je povzročila država, omejena pa je lahko le, če bi bil zaradi tega ogrožen državni proračun.
Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija je za časnik obžaloval, da se bo vsebinsko odločanje o odškodninah tako zavleklo v prihodnost. Prepričan je namreč, da bo ustavno sodišče prej ali slej moralo presojati ustavnost odškodnin.
