Planinškova je magistra ekonomskih znanosti, trenutno na računskem sodišču zaposlena kot vrhovna državna revizorka. Kot je dejala, ji kandidatura predstavlja poklicni in osebni izziv. "Vsakdo mora v življenju stremeti k temu, da poskuša napredovati na svoji poklicni poti in se ne sme ustrašiti izzivov," je dejala.
Računsko sodišče mora biti po njenih besedah inštitucija, ki zaznava glavna javnofinančna tveganja in tako s svojim delovanjem čim bolj odvrača finančna tveganja za davkoplačevalce. "Ni dovolj, da so sredstva porabljena zakonito, vedno bolj prehajamo v fazo, ko moramo zaradi gospodarske in finančne krize zagotoviti, da so porabljena učinkovito, uspešno in gospodarno," je dejala.
Med glavnimi tveganji za javna sredstva je izpostavila sposobnost izvesti strukturne reforme, primanjkljaj in javni dolg, vzdržnost cen gospodarskih in negospodarskih javnih služb, velike infrastrukturne projekte, javnozasebna partnerstva in sanacijo bančnega sistema, ker potrebujemo učinkovit in fleksibilen javni sektor, pa tudi sistem odgovornosti in nagrajevanja v javnem sektorju.
Poudarila je pomen strategije računskega sodišča, ki so jo v letu 2014 vsi zaposleni oblikovali za obdobje do leta 2020. Njeni cilji se nanašajo na vpliv na dobro poslovanje subjektov javnega sektorja ter izboljšanje kakovosti dela računskega sodišča, je spomnila, posebej pa izpostavila, da lahko računsko sodišče največji učinek doseže tako, da ko se osredotoča na posamezni subjekt, naredi tudi primerjavo med posameznimi revidiranci.
Sicer pa se revizijsko delo ne konča z revizijo, zato Planinškova poudarja tudi svetovalno pristojnost računskega sodišča. "Ko se revizija zaključi, pride trenutek, ko poskuša računsko sodišče podati čim več priporočil," je dejala.
Planinškova bo na položaju drugega namestnika predsednika računskega sodišča nasledila Sama Jereba, ki je 7. maja postal slovenski član Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu. Pahor jo je izbral izmed osmih prijavljenih kandidatov in po posvetu z vodji poslanskih skupin, DZ pa bo o njenem imenovanju odločal na junijski seji.
Pahor je doslej od začetka mandata predlagal kandidate za 14 pomembnih funkcij, tako na ravni države kot EU. Od tega je bilo 13 kandidatur uspešnih in so bili kandidati izvoljeni že v prvem krogu. Predsednik je prepričan, da bo javna predstavitev kandidatov postala dobra praksa in bo pripomogla k izbiri najboljših kandidatov za najvišje položaje.