Oba klinična psihologa, ki sta izdelala psihološki profil Radana, Alenka Sever in Aleš Friedl, sta v četrtek opozorila, da termina oz. opredelitve umora iz morilske sle v stroki klinične psihologije sploh ne poznajo. Da je Radan moril iz morilske sle, pa je tožilstvo utemeljevalo prav na mnenju Friedla. Izvedenec je sicer v četrtek svoje mnenje umaknil.
Ne glede na to pa se postavlja vprašanje, ali lahko na sodišču sploh dokazujejo, da je nekdo moril iz morilske sle, če klinični psihologi tega termina ne poznajo.
Penolog Dragan Petrovec ter specialist klinične psihologije in sodni izvedenec Emil Benedik sta za STA ocenila, da je to možno kljub temu, da v Sloveniji takšne prakse še nimamo, saj od leta 2008, ko se je to kaznivo dejanje znašlo v novem kazenskem zakoniku, do primera Radan ni bilo osebe, ki bi ga tožilstvo obtoževalo, da je moril iz morilske sle.
"To, da psihologija ne pozna tega izraza ali neke posebne kategorije oz. predalčka, še ne pomeni, da taka stvar ne obstaja. Vsak dan najdemo v življenju nove stvari, ki jih potem opazujemo in postanejo predmet različnih ved ali strok. Tega dejstva ne vidim kot ovire, da potem psiholog tega ne bi mogel utemeljiti," je prepričan Petrovec.
Bi bilo pa po njegovem mnenju koristno, da bi predlagatelj zakona tudi pojasnil oz. obrazložil, kaj sploh je morilska sla ter zakaj so to vstavili v kazenski zakonik. Termin morilska sla naj bi v kazenski zakonik prišla iz nemške zakonodaje.
Petrovec meni, da je pri obtožbah o umoru iz morilske sle nujno treba angažirati izvedence psihološke in psihiatrične stroke. "Drugo vprašanje pa je, kakšno orodje imajo in koliko so strokovno usposobljeni za ugotavljanje takšnih okoliščin," je dodal.
Benedik je pritrdil, da je umor iz morilske sle pravni termin, ki ga ne uporabljajo v klinični psihologiji.
"Psiholog lahko oceni določene osebnostne značilnosti, morebiti nagnjenost k agresivnim reakcijam, ampak to je potencialno. Ali se bo udejanjilo ali ne, pa je preplet drugih dejavnikov in situacije," je pojasnil. Klinični psiholog lahko tako samo posredno sklepa o tem, ne more pa zaključiti oz. z gotovostjo zatrditi, ali je nekdo moril iz morilske sle ali ne.
V določenih primerih pa lahko po mnenju Petrovca sodišče tudi brez psihološkega mnenja ugotovi, da je obtoženec moril iz morilske sle. "Če pogledamo pod lupo dogodke v Jasenovcu, sodniku najbrž ne bi bilo treba najemati psihologov, da bi povedal, ali je prisotna morilska sla, če je v eni noči poklal 100 ljudi," je pojasnil.
V Sloveniji v preteklih 60 letih ni bilo veliko ljudi, ki bi jim po mnenju Petrovca lahko sodili zaradi umora iz morilske sle. Izstopata le serijska morilca Metod Trobec in Silvo Plut. In tudi če ne bi imeli te opredelitve v kazenskem zakoniku, bi po mnenju Petrovca lahko domnevnemu serijskemu morilcu sodil z oteževalnimi okoliščinami.
A Benedik kljub redkosti takih primerov v preteklosti ocenjuje, da pri nas obstajajo "določeni psihopatski posamezniki, ki so nagnjeni k agresiji, ki mučijo druge in sadistično uživajo pri tem".
