Predlog novele zakonika so pripravili v ZL, podpise zanj pa so prispevali tudi vladni poslanci in nepovezani poslanci. Novelo so po besedah Violete Tomić (ZL) v DZ vložili, ker ocenjujejo, da je zdajšnja zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, pregon mučiteljev živali pa zaradi tega pogosto ni mogoč. V nekaterih delih je zakonodaja tudi nejasna, "zato se mučenje največkrat konča zgolj pri zgražanju nad grozljivimi posnetki mučenja živali", je opozorila.
Po prvotno predlagani vsebini novele bi lahko sodišče v primeru mučenja lastniku žival odvzelo, prav tako bi mu lahko prepovedalo lastništvo in stike z njo. Novela bi kot kazniva dejanja izrecno določila spolno zlorabo živali, organiziranje in sodelovanje v živalskih borbah ter zanemarjanje živali. Kot kaznivo dejanje bi bilo določeno tudi načrtno parjenje živali za namene živalskih borb.
Kot rečeno, je koalicija predlog novele s podpisi najprej podprla, danes pa je z dopolnili njegovo vsebino precej omilila. Tako predlog zdaj le zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Med novimi kaznivimi dejanji pa se kot kaznivo dejanje določa le organizacija borb živali, ki je po trenutni zakonodaji opredeljena kot prekršek.
Zaradi dopolnil so bili poslanci koalicije na odboru deležni precejšnjih kritik s strani opozicije. "Vidim, da so poslanci koalicije naredili velik salto mortale in popolnoma spremenili tisto, kar je bilo prvotno dogovorjeno," je koaliciji očital Bojan Dobovšek (nepovezani poslanec). Vinku Gorenaku (SDS) pa se ne zdi "korektno in pošteno, da ste v SMC najprej sopodpisali zakon in si tako nabirali politične točke, zdaj pa boste to z dopolnili izmaličili".
Lilijana Kozlovič (SMC) je pojasnila, da so v SMC podpise pod zakon dali pod pogojem, da se bo z rešitvami strinjala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker pa je ta v svojem mnenju opozorila na številne pomanjkljivosti, so se zdaj morali "potegniti nazaj". Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da predlagane rešitve ne sledijo načelu sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo. Tudi sicer naj bi se kazensko pravo uporabilo kot zadnji ukrep, ko odpovedo vsi drugi mehanizmi.
S slednjim se strinjajo tudi v DeSUS, v katerem po besedah Marjane Kotnik Poropat sicer podpirajo vsa prizadevanja za preprečevanje mučenja živali.
K podpisom pod predlog novele so bili povabljeni tudi v NSi, a so po besedah Ive Dimic materijo preverili in ugotovili, da v obliki, kot je bila predlagana, ne sodi v kazenski zakonik. "Se pa strinjamo, da gre pri mučenju živali za zavržna dejanja, ki bi jih morali organi pregona bolj preganjati," je dejala.
Tomićeva je bila nad takšnim ravnanjem koalicije razočarana. Poudarila je, da bi bili v ZL pomisleke zakonodajno-pravne službe pripravljeni upoštevati z dopolnili, a da početi to "brez podpore koalicije ni smiselno". Bodo pa v ZL rešitve kljub temu podprli, saj ocenjujejo, da nekaj novih rešitev le prinašajo.
