Na posvet je bilo vabljenih devet pravnih strokovnjakov. Udeležili so se ga Matej Avbelj, Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Andraž Teršek. Pravna strokovnjaka Janez Čebulj in Jurij Toplak sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila, so še zapisali v uradu predsednika republike.
Večina pravnikov se je na posvetu strinjala, da lahko Pahor podpis pod posamezen zakon odkloni le, če gre za očitno kršitev. "In v tem primeru ne gre za takšno kršitev," je po posvetu za STA povedal Ribičič.
Po besedah Kaučiča razglasitev zakona namreč zadržijo trije razlogi, in sicer če zakon ni bil sprejet po predpisanem postopku, če ni bil spoštovan suspenzivni veto državnega sveta ali če ni bila spoštovana referendumska odločitev. Sicer pa je predsednik republike zakon dolžan razglasiti, je povedal.
Po besedah Ribičiča so se o tem bolj ali manj strinjali vsi udeleženci posveta, medtem ko je bilo glede "procesnih stvari eno ločeno mnenje".
Slednjega je podal pravnik Rajko Pirnat. Meni namreč, da bi morali imeti pobudniki referenduma pravico do sodnega varstva, v katerem bi se lahko izjasnili o očitkih, da zlorabljajo pravico do referenduma. Zaradi slednjega je namreč predsednik DZ Milan Brglez zavrnil določitev roka za zbiranje podpisov za referendum o treh zakonih.
Po oceni Pirnata bi morala tako Brglez kot Pahor predhodno opraviti presojo, ali imajo pobudniki pravico do omenjenega varstva. Zlasti Brglez bi moral pri svoji odločitvi počakati, da vidi, ali bodo pobudniki sodno varstvo uveljavljali, je po posvetu dejal za STA.
Pahor sicer po mnenju Pirnata s podpisom zakonov kljub temu ne bo ravnal neustavno. "Imam pa pomisleke glede tega, kako se je z več koraki pobudnikom onemogočilo, da bi uveljavljali učinkovito pravno varstvo," je dejal.
Predsednik DZ Brglez je namreč v ponedeljek sporočil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, ki so jih vložili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije. Pojasnil je, da je s tem preprečil zlorabe pravice do referenduma. Njegova poteza je sprožila buren odziv v delu javnosti in zahteve po njegovem odstopu, vendar pa je pravna stroka Brglezovo odločitev v večini označila za pravilno. Pomisleke, ali naj podpiše razglasitev omenjenih zakonov, je imel tudi Pahor, a ji je, kot kaže, z današnjim posvetom odpravil.
