Predsednik DZ, ki je za zdaj preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, je na današnji novinarski konferenci pojasnil svojo odločitev, ki temelji tudi na posvetovanju s pravniki. Spomnil je na izjave pobudnikov, to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije.
Ti so poudarjali, da tokrat podpise vlagajo, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah vedeli povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov. Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.
Prav tako gre po njegovih ocenah za vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere vlagajo referendumske pobude. Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.
Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil Brglez.
V poslanski skupini SMC so Brglezovo odločitev po besedah vodje poslanske skupine Simone Kustec Lipicer "enotno in odločno" podprli. Kot je pojasnila, so prepričani, da Brglez s to odločitvijo deluje v dobro državljanov, saj želi zaščititi uporabo instituta referenduma pred zlorabo, hkrati pa zagotoviti nemoteno izvrševanje demokratično sprejetih predpisov, je Kustec Lipicerjeva dejala v izjavi za medije v DZ.
Koalicijska partnerja sta bila v odzivu nekoliko bolj previdna. Po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja ima odločitev pozitivne in negativne strani. Po eni strani lahko prinese neko pravno prakso, po drugi strani pa je Brglez odločitev sprejel sam ter zanjo prevzel pravno in politično odgovornost, pravi Gantar.
Z njim se je strinjal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je dejal, se v SD zavedajo, da gre v primeru vloženih referendumskih pobud na nek način tudi za izsiljevanje. A se to težavo po Hanovih besedah rešuje s pogovori na vladi. Sklepa, bo odgovor na to vprašanje verjetno dalo ustavno sodišče.
Še manj prizanesljivi do ravnanja Brgleza so bili v opoziciji. Po mnenju SDS je Brglez grobo kršil ustavo in zakon, zaradi česar je poslanec Vinko Gorenak že napovedal predlog za razrešitev predsednika DZ. Po besedah Gorenaka se je sicer mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno, pač pa sta relevantna zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter poslovnik DZ.
Da odločitve za zavrnitev zbiranja podpisov Brglez ne bi smel sprejeti sam, pač pa bi o takšnem sklepu moral odločati DZ, pa je v izjavi za medije ocenil poslanec ZL Matej Tašner Vatovec. Brglezovo ravnanje po mnenju poslanca ZL predstavlja precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab.
Predsednik DZ nima pravne podlage za takšno odločitev, se je strinjal poslanec NSi Jožef Horvat. O pravilnosti te odločitve naj odloči sodišče in če mu ne bo pritrdilo, mora predsednik DZ prevzeti vso odgovornost, je dejal. V NSi pričakujejo, da bo Brglez v tem primeru odstopil s funkcije.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je medtem ocenil, da gre pri ravnanju predsednika DZ za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti.
Nekateri ustavni pravniki so sicer Brglezovo odločitev podprli. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba DZ. To je po njihovem mnenju razvidno iz številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter izjav pobudnikov.
Brglez je tako predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev poslal omenjene tri zakone. Gre za novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Predsednik republike je zakone po ustavi dolžan razglasiti. So pa iz njegovega kabineta danes sporočili, da se bo glede tega v sredo še posvetoval s pravnimi strokovnjaki.
Že v ponedeljek je predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec sicer ocenil, da je Brglez s to potezo odvzel ljudstvu ustavno pravico in zadnjo pravico pri soodločanju o državni ureditvi.
Brgleza so sicer k odstopu danes pozvale tudi nekatere zunajparlamentarne stranke.
