Evropska komisija za letos Sloveniji napoveduje 1,7-odstotno rast, kar je poslabšanje za 0,1 odstotne točke glede na februarsko napoved, ko jo je ocenila na 1,8 odstotka. Za prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka, izhaja iz spomladanske gospodarske napovedi, ki jo je danes objavil Bruselj.
Javnofinančni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP. Slednje pomeni poslabšanje glede na zimsko gospodarsko napoved komisije, ki je za 2017 napovedala 1,9-odstotni primanjkljaj.
Primanjkljaj sicer še vedno ostaja pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. To naj ne bi ogrozilo načrtov Slovenije, da letos izstopi iz postopka presežnega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.
Na ministrstvu za finance so za STA spomnili, da razlika pri javnofinančnem primanjkljaju nastane zato, ker projekcije Evropske komisije temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik.
Ob tem pa so se v odzivu ustavili tudi pri napovedi gibanja strukturnega primanjkljaja, to je primanjkljaja, ki prek matematične formule izloči učinek gospodarskega cikla (bodisi konjunkture bodisi recesije) na javne finance in se uporablja pri nadzoru doseganja javnofinančnih ciljev v skladu s paktom stabilnosti in rasti.
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje strukturni primanjkljaj v višini 2,5 odstotka (potencialnega) BDP, prihodnje leto pa naj bi se ta dvignil na 2,9 odstotka BDP. Na finančnem ministrstvu so opozorili, da gre pri napovedi višjega strukturnega primanjkljaja za prihodnje za problematiko, ki so jo finančni ministri tudi na pobudo Slovenije obravnavali na aprilskem neformalnem srečanju v Amsterdamu.
Finančni minister Dušan Mramor je takrat zatrdil, da je bila Slovenija izpostavljena kot edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s tovrstno metodologijo, ekonomsko nesmiselni. To vprašanje se bo zdaj po pojasnilih ministrstva reševalo v okviru odbora za ekonomske politike in delovne skupine za metodologijo izračuna potencialne vrzeli BDP, ki ima nalogo, da do jeseni predlaga spremembo metodologije. Ta bi odpravila problem, ki ga ima Slovenija za leto 2017, so dodali na ministrstvu.
Slovenski javni dolg se bo glede na februarske napovedi letos zvišal za 0,4 odstotne točke na 80,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa bo znašal 78 odstotkov BDP, kar je znižanje glede na prejšnjo oceno, ko je komisija dolg Slovenije ocenila na 79,5 odstotka BDP. Ob koncu 2015 je bil dolg pri 83,2 odstotka BDP.
Slovenija bo tudi letos beležila padec cen. Komisija ji napoveduje 0,2-odstotno deflacijo, leta 2017 pa naj bi se inflacija okrepila na 1,6 odstotka. V februarski oceni ji je napovedala 0,3-odstotno deflacijo, za leto 2017 pa 1,1-odstotno inflacijo.
Brezposelnost se bo v Sloveniji še naprej zniževala. Letos naj bi znašala 8,6 odstotka, prihodnje leto pa 8,1 odstotka. V zimski napovedi je komisija sicer napovedala 8,8-odstotno in 8,4-odstotno brezposelnost.
Gospodarsko rast bo v letošnjem in prihodnjem letu poganjala predvsem zasebna potrošnja ob povečanem zaposlovanju, rasti plač in rahlem okrevanju na nepremičninskem trgu, je v napovedi zapisala komisija. Vpliv neto izvoza, ki je lani pomembno prispeval k rasti, se bo postopoma zmanjševal.
Med dejavniki, ki bodo ugodno vplivali na rast, naj bi bilo tudi izboljšanje razmer na trgu delovne sile in ugodni pogoji financiranja. Investicije bodo nižje zaradi prehoda v novo finančno perspektivo 2014-2020.
Tveganja za rast slovenskega gospodarstva predstavljajo pretežno zunanji dejavniki. Upočasnitev rasti na hitro rastočih trgih bi lahko posredno vplivala na slovenski izvoz v glavne trgovinske partnerke. Med pozitivnimi dejavniki za slovenske izvoznike pa komisija omenja hitrejšo stabilizacijo razmer v Rusiji in Ukrajini.
Po velikem prihodu migrantov v Slovenijo v zadnjem četrtletju 2015 se je število prihodov v minulih tednih umirilo. Slovenske oblasti pričakujejo, da se bo to nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Neto učinek stroškov, povezanih z migranti, naj bi letos znašal 0,1 odstotka BDP, še piše v napovedi komisije.
Tveganje za slovenske javne finance prinaša negotovost glede izdatkov, povezanih z migracijami, ter problem slabih posojil in možnost negativnih učinkov v bančnem sektorju, na kar je komisija opozorila že v zimski napovedi.
