Vladni predlog referendumske zakonodaje je predvidel črtanje določbe, po kateri DZ v enem letu po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Takšen predlog je na odboru naletel na ogorčene odzive, predvsem opozicijskih poslancev SDS in NSi.
Čeprav so nato v SMC pristali na ohranitev določbe, povezane z upoštevanjem volje volivcev na referendumu, predlog novele na odboru ni zbral potrebne dvotretjinske podpore. Tudi predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ je pokazala, da je bilo glavno jabolko spora vprašanje, ali mora DZ upoštevati voljo volivcev na referendumu.
Vladni predlog novele je sicer povzemal spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov.
S spremembami ustave maja 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen povsem na novo, zato je treba ustrezno spremeniti tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavni zakon je naložil uskladitev zakona s spremembami ustave v letu dni, torej do maja 2014, tako da DZ z zakonodajnimi spremembami že krepko zamuja.
