c S

DZ sprejel novelo zakona o varstvu kulturne dediščine

20.04.2016 08:32 Ljubljana, 19. aprila (STA) - DZ je danes s 46 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o varstvu kulturne dediščine. Z njo se posega predvsem na področje žive oz. nesnovne dediščine, načel temeljnega zakona o varstvu kulturne dediščine pa se ne spreminja. Poslanci so zavrnili dopolnilo poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Novela zakona uvaja terminološke spremembe na področju žive oziroma po novem nesnovne dediščine. Nadalje ureja razglašanje kulturnih spomenikov na področju nesnovne kulturne dediščine, jasneje opredeljuje delitev na spomenike lokalnega in državnega pomena ter določa vsebino akta o razglasitvi. Poleg tega podrobneje ureja način določitve pristojne organizacije za varstvo nesnovne dediščine ter možnost sofinanciranja ohranjanja spomenikov nesnovne dediščine iz javnih sredstev.

Novela vsebuje še nekaj manj obsežnih sprememb in dopolnitev, in sicer omejuje rok veljavnosti kulturno-varstvenih pogojev in soglasij za posege v dediščino, ukinja volontersko pripravništvo na področju varstva kulturne dediščine ter ureja strokovno delo na področju varstva.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci ob izkazani podpori noveli opozorili na potrebo po temeljiti prenovi zakonodaje s področja kulturne dediščine. Po besedah Bojana Dobovška (NP) je skrajni čas, da se opravi širša razprava in poišče celostne rešitve za to področje.

Ljudmila Novak (NSi) je med rešitvami, ki jih prinaša novela, izpostavila omejitev veljavnosti kulturno-varstvenih dovoljenj, ki bo, kot je dejala, pripomogla k temu, da bodo lastniki objektov kulturne dediščine bolj motivirani, da obnov ne bodo vlekli v nedogled.

Bojana Muršič (SD) pa je med drugim izpostavila ukinitev volonterskega pripravništva na področju javne službe varstva kulturne dediščine in opozorila, da mora ministrstvo izboljšati možnosti za opravljanje klasičnega pripravništva ter s tem diplomantom omogočiti opravljanje strokovnega izpita.

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti je z dopolnilom, ki pa ni bilo deležno zadostne podpore, kot je dopoldne v obravnavi pojasnil poslanec Laszlo Göncz, želela vsaj na simbolni ravni poudariti vlogo samoupravnih narodnih skupnosti na področju varovanja kulturne dediščine. Pred tem sta dopolnilo, s katerim bi tudi samoupravne narodne skupnosti vključili v varstvo kulturne dediščine, zavrnila že komisija za narodne skupnosti in matično delovno telo.