Kot navaja State Department, je več nevladnih organizacij izrazilo zaskrbljenost nad razmerami v centrih za migrante oz. begunce ob slovensko-hrvaški meji, predvsem oktobra lani, ko se je njihovo število zaradi zaprtja madžarske meje drastično povečalo. Med drugim navaja tudi ugotovitve urada varuha človekovih pravic o neprimernem obnašanju nekaterih policistov do migrantov in beguncev, vključno z verbalnim in fizičnim nadlegovanjem.
Slovenske oblasti so nato izboljšale začasne namestitve in priskrbele učinkovitejši prevoz za migrante in prosilce za azila, zaradi česar se je število tovrstnih kritičnih poročil zmanjšajo, sicer še izpostavlja State Department.
Ameriško zunanje ministrstvo dodaja tudi, da je slovenska vlada nato sprejela dodatne ukrepe za humano in varno obravnavo migrantov, za zagotovitev potrebnega za upravljanje te krize pa se je usklajevala tudi z nevladniki, mednarodnimi organizacijami in drugimi članicami EU.
State Department nadalje izpostavlja, da so se lani še naprej pojavljala poročila o političnih pritiskih na medije. Pri tem navaja ugotovitve Društva novinarjev Slovenije, da zaradi ekonomskih pritiskov trpijo novinarski standardi, poroča pa tudi o tem, da vedno več svobodnih novinarjev za ohranitev zaposlitve izvaja samocenzuro.
Našteva tudi nekaj primerov, ko so predstavniki oblasti tožili novinarje zaradi obrekovanja, in poudarja, da je vlada uporabljala kazensko zakonodajo, ki se nanaša na obrekovanje in žaljivo obdolžitev, proti novinarjem, ki so objavljali trditve o neprimernem ravnanju političnih osebnosti.
Ko gre za slovenski pravosodni sistem, je ta po oceni State Departmenta preobremenjen, s premalo administrativne podpore, kar je v nekaterih primerih vodilo v sodne zaostanke. Hkrati pa poudarja, da leta 2005 sproženi projekt Lukenda še naprej izboljšuje učinkovitost sodstva, zmanjšuje sodne zaostanke in skrajšuje povprečen procesni čas.
Ameriško zunanje ministrstvo kritično izpostavlja še, da vlada ni učinkovito uresničevala zakonodaje, ki zagotavlja kazenske in civilne sankcije za korupcijo, konflikt interesov in nezakonito lobiranje uradnikov. Uradniki so po ugotovitvah ameriškega poročila v nekaterih primerih nekaznovano izvajali korupcijske prakse. Poročilo spominja tudi, da kazalniki Svetovne banke izpostavljajo, da je korupcija v Sloveniji še vedno problem.
Kljub temu da si kazenski sodni sistem še naprej prizadeva za ugotavljanje, preiskave, pregon in razsodbe v primerih korupcije, ki zadevajo ljudi na visokih položajih, v zakonodaji ni ustreznih mehanizmov za njeno uveljavljanje, primanjkuje tudi virov.
Poročilo med drugim omenja primer Janeza Janše oz. sodbo v zadevi Patria, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, okrajno sodišče pa je nato odločilo, da je postopek zastaral. Poročilo omenja tudi sum korupcije v višjem šolstvu, zaradi katerega je odstopila ministrica Stanka Setnikar Cankar, in dodaja, da je komisija za preprečevanje korupcije lani prejemala vedno nova poročila in trditve o korupciji ter izdajala mnenja. Hkrati pa povzema mnenje medijev, da so delo komisije ovirali notranji spori.
State Department znova izpostavlja tudi položaj Romov. Kot navaja, v Sloveniji živi med 8000 in 12.000 Romov, to je okoli 0,5 odstotka prebivalstva. Romi so družbeno marginalizirani, diskriminacija proti njim ostaja, poudarja poročilo. Kot pojasnjuje, še vedno problem ostaja izključenost Romov z nepremičninskega trga, to, da številni Romi živijo ločeno od svojih skupnosti v nezakonitih naseljih brez dostopa do temeljnih dobrin, kot so elektrika, tekoča voda, sanitarije in dostop do transporta.
Kot druga problematična področja poročilo našteva prenaseljenost zaporov, nasilje nad ženskami in otroki, trgovino z moškimi, ženskami in deklicami, vključno s prisilnim delom, diskriminacijo proti osebam LGBTI, neučinkovite sankcije za kršitev pravic delavcev, otroško delo in neučinkovito uresničevanje pravičnih standardov dela. Omenja pa tudi, da še vedno niso rešeni nekateri primeri med drugo svetovno vojno in komunističnim obdobjem zasežene lastnine.
