Postopek izbire generalnega sekretarja ZN je v prejšnjih letih potekal za zaprtimi vrati, letos pa prvič v 70-letni zgodovini organizacije vključuje tudi javne razprave s kandidati v GS ZN, neke vrste "razgovore za službo pred celotnim svetom".
Türk je ob začetku predstavitve pozdravil te neformalne dialoge kot pomembno inovacijo v dosedanji praksi ZN in obenem prisotne spomnil, da sam zelo dobro pozna delo svetovne organizacije.
Velik del Türkove kariere je bil namreč tesno povezan prav z ZN - od začetkov pred tremi desetletji, ko je kot mlad strokovnjak za človekove pravice sodeloval pri pisanju deklaracije o pravici do razvoja, kasneje v 90. letih 20. stoletja, ko je bil stalni predstavnik Slovenije pri ZN, in nenazadnje pet let, ko je bil namestnik takratnega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za politične zadeve in je skupaj z njim tvorno sodeloval pri številnih pomembnih projektih.
Med njimi je Türk danes posebej izpostavil reforme ZN in spomnil, da je prav v tem času, leta 2005, dozorela ideja o kasneje vzpostavljenem Svetu ZN za človekove pravice, ki se je v praksi dobro izkazal.
Del svoje relativno kratke, približno deset minut trajajoče predstavitve je Türk namenil povzetku svoje vizije razvoja ZN, ki jo je sicer, spisano na štirih straneh, malo pred začetkom javne predstavitve tudi objavil na spletu.
"Moja vizija za Združene narode se začenja z narodi sveta - in dolžnostjo organizacije, da pošteno in učinkovito nagovori njihove potrebe," začenja Türk omenjeni tekst. Kot dodaja, to nikakor ni nova ideja, a prav to je tisti temelj, na katerem mora po njegovem mnenju generalni sekretar ZN graditi svojo vizijo.
Kot tri vitalna partnerstva, ki jih mora generalni sekretar razvijati, če želi doseči rezultate, Türk izpostavlja dobro sodelovanje z državami članicami in regionalnimi organizacijami, a tudi z drugimi, nevladnimi akterji - civilno družbo, zasebnim sektorjem in akademsko sfero -, kar je v dobi globalizacije še prav posebej pomembno.
Kot tri ključna področja delovanja ZN je izpostavil ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostni razvoj in pa človekove pravice in humanitarno delo. Pri prvem je posebej izpostavil velik pomen preventivne diplomacije, za katero so ključna ne le prizadevanja generalnega sekretarja in Varnostnega sveta ZN, ampak tudi GS ZN. Ta ima, vsaj na papirju, široka pooblastila, ki pa so v praksi na žalost premalo uporabljena, je opozoril.
Besedilo zaključi z besedami, da bo, če bo izbran za generalnega sekretarja ZN, uporabil vse svoje izkušnje - zbrane ne le v okviru ZN, ampak tudi na položaju predsednika Slovenije in pri delu profesorja mednarodnega prava - da izpolni izkazano zaupanje. "Neprenehoma in energično bi si prizadeval uresničiti svojo vizijo, da morajo biti v delu ZN na prvem mestu ljudje."
Uvodni predstavitvi so sledila vprašanja, v veliki večini s strani predstavnikov držav članic GS ZN, nekaj pa tudi s strani širše javnosti. Odprle so se najrazličnejše teme, povezane z aktualnimi mednarodnimi vprašanji, delom ZN in tudi delom samega Türka, on pa je odgovarjal tekoče, v brezhibni angleščini in tudi francoščini ter pri tem pokazal svoje široko znanje.
V več odgovorih se je zavzel za enakopravno zastopanost tako spolov kot z geografskega vidika. Kot je poudaril, uslužbenci ZN služijo vsem ljudem sveta in sestava sekretariata ZN mora to odražati, ter celo dodal, da že ima v mislih 10 do 15 odličnih kandidatk za najvišje položaje. Enakopravnost spolov je tudi izpostavil kot enega ključnih dosežkov svojega predsedniškega mandata v Sloveniji - poleg izboljšanja odnosov s sosednjimi državami.
Glede migrantske in begunske krize v Evropi je Türk ocenil, da so ukrepi EU za njeno reševanje začasni, a obenem so tudi koristno opozorilo, da je prišel čas, da se migracije postavijo na agendo ZN in se vzpostavi globalen politični okvir za upravljanje z njimi. V tej luči se je zavzel za vključitev Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v sistem ZN.
Več vprašanj se je nanašalo na reformo ZN in Türk je spomnil, da je kot predsednik republike že pred leti pripravil in predstavil svoj pogled nanjo. Reforma je namreč po njegovem predvsem v rokah držav članic, one morajo odločati o njej, a če bi se pokazala potreba in želja, da kot generalni sekretar predstavi svoje ideje glede tega, ne bi nikakor okleval, je dejal.
Bližnjevzhodni mirovni proces, Afrika, uresničevanje agende 2030 za trajnostni razvoj in dajanje novega zagona jedrskemu razoroževanju bi bili med njegovimi prvimi prioritetami, če bi bil izbran za novega generalnega sekretarja, je zatrdil. Osnovni namen ZN je mir, ki pa ne pomeni le odsotnosti vojne, ampak je veliko širši pojem, je odgovoril na eno od vprašanj.
Na vprašanje predstavnika Palestine je kot imperativ za reševanje bližnjevzhodnega konflikta izpostavil rešitev dveh držav in kot dobro izhodišče ocenil arabsko mirovno pobudo iz leta 2002. Na vprašanje predstavnika Izraela pa je obsodil vsako vzpodbujanje k terorizmu in antisemitizem.
Dialog se je po dobrih dveh urah zaključil čustveno, ko se je Türk s tresočim glasom spomnil nekdanjih kolegov, ki so bili ubiti v napadu na sedež ZN leta 2003 v Bagdadu, ter jih označil kot največje junake organizacije.
Sledila je še kratka novinarska konferenca, na kateri je Türk med drugim kot svoje glavne odlike za novega prvega moža ZN izpostavil "izkušnje, zavezanost in vizijo".
