Ministrstvo je prvi krog pogovorov z deležniki, to je z raznimi delodajalskimi združenji in sindikati, sklenilo sredi marca, novi krog pa bo začelo prihodnji teden. Zato je danes sogovornikom, ki sodelujejo v procesu oblikovanja ukrepov za davčno prestrukturiranje, posredovalo različice možnih rešitev.
Delovno gradivo po navedbah ministrstva predstavlja podlago za nadaljevanje posvetovanj. Kot pravijo na ministrstvu, si na pogovorih želijo resne razprave o teh predlogih, zato jih vidijo tudi kot izhodišče za morebitne spremembe, dopolnitve in izboljšave.
"Cilj tega kroga pogovorov je, da pridemo do dogovora glede tistih rešitev, ki so sprejemljive za kar najširši krog gospodarstva in sindikatov ter bi jih lahko v nadaljevanju procesa preoblikovali v končne zakonske predloge," so zapisali na ministrstvu, kjer želijo drugi krog pogovorov skleniti do konca aprila, tako da bi vlada zakonske predloge za t. i. mini davčno reformo v DZ lahko poslala pred poletnimi počitnicami.
Ker gre za predloge davčnega prestrukturiranja, so na področju obdavčitve dela predvidene razbremenitve, na drugi strani pa so so predvidene tudi rešitve za povečanje davčnega izplena, npr. z višjo obdavčitvijo kapitala.
Na strani razbremenitve dela ministrstvo v razpravo daje tri možnosti. Prva je sprememba dohodninske lestvice, kjer so predlagane tri možne rešitve.
Prva je uvedba dodatnega dohodninskega razreda med trenutnim drugim in tretjim davčnim razredom, pri katerih sta začetni stopnji obdavčitve 27 oz. 41 odstotkov. Dohodki bi bili tako v delu med 20.400 evrov in 55.000 evrov neto letne davčne osnove obdavčeni po 31-odstotni stopnji. Hkrati bi davčni stopnji zadnjih dveh dohodninskih razredov znižali z 41 na 37 odstotkov in s 50 na 45 odstotkov. Letno bi to pomenilo izpad dohodnine v višini 88,6 milijona evrov, ocenjujejo na ministrstvu.
Druga predlagana rešitev podobno predvideva uvedbo dodatnega dohodninskega razreda med trenutnim drugim in tretjim davčnim razredom, le da bi bila njegova zgornja meja neto letna davčna osnova 60.000 evrov, stopnja obdavčitve pa 30 odstotkov. Pri tem bi davčne stopnje in olajšave ostale nespremenjene oz. enake, kot veljajo za letos. Po ocenah ministrstva bi bil letni izpad dohodnine v tem primeru približno 90 milijonov evrov.
Tretja predlagana opcija pa predvideva zvišanje meje dohodninskega razreda med trenutnim drugim in tretjim dohodninskim razredom z 20.400 evrov na 21.500 evrov neto letno davčne osnove, hkrati pa bi zvišali mejo tudi med tretjim in četrtim davčnim razredom s 70.907 evrov na 95.000 evrov neto davčne osnove. Izpad dohodnine bi bil v tem primeru bistveno manjši, ocenjen pa je na manj kot 15 milijonov evrov letno.
Alternativni predlog posegu v dohodninsko lestvico je ugodnejša davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost.
Prva predlagana rešitev je, da bi se del plače za poslovno uspešnost davčno obravnaval kot regres. S tem bi po mnenju ministrstva razbremenili izredna izplačila, kot sta božičnica oz. 13. plača. Ta bi bila razbremenjena, kot to zdaj velja za regres (oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače).
Po grobi oceni ministrstva, pripravljeni na podlagi več predpostavk in povprečnih vrednostih, bi neto znižanje javnofinančnih prihodkov (za zdravstveno in pokojninsko varstvo) doseglo od 36 milijonov do 73 milijonov evrov.
Druga predlagana rešitev predvideva, da se za del plače za poslovno uspešnost opredeli posebno davčno obravnavo na ravni dohodnine, ne pa na ravni prispevkov za socialno varnost. Del plače za poslovno uspešnost se bi tako do določene višine opredelil kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Višina neobdavčenega dohodka bi se določila bodisi z individualno mejo, v deležu od osnovne plače delavca v preteklem mesecu, bodisi v absolutnem znesku. Izpad prihodkov proračuna bi bil odvisen od višine tega davčno oproščenega dela tovrstnih dohodkov.
Tretja predlagana rešitev predvideva določitev posebne osebne olajšave v obliki zmanjšanja davčne osnove za dohodnino, pod pogojem, da je delavec prejel del plače za poslovno uspešnost. Posebna olajšava bi se določila v višini določenega dela osnovne plače delavca v mesecu pred mesecem izplačila poslovne uspešnosti ali v deležu od prejetega dela plače za poslovno uspešnost, vendar največ do določenega absolutnega zneska.
Za finančni učinek velja podobno kot zgoraj, le da bi se učinek poznal pozneje, saj bi zavezanci to olajšavo občutili v obliki vračila dohodnine, akontacije dohodnine pa bi ostale nespremenjene.
Ministrstvo kot rešitev za razbremenitev dela predlaga tudi ugodnejšo davčno obravnavo delitve dobička z nadgradnjo veljavnega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.
Na drugi strani davčnega prestrukturiranja pa je kot ključni ukrep, ki naj bi prinesel 90 do 100 milijonov evrov dodatnih virov, predlagano zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 20 odstotkov, pri čemer sodeč po predlogih ministrstva ne bi posegli v olajšave za investicije in raziskave in razvoj.
Poleg tega ministrstvo računa še na dodatno povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, dolgoročnejši ukrep pa bi lahko bil poenotenje prispevnih osnov za različne oblike socialnega zavarovanja. Ker se po mnenju ministrstva zaradi razbremenitev dela zasebna potrošnja ne bi bistveno povečala, si ne obetajo bistvenih dodatnih prilivov od davka na dodano vrednost.
