S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremenjena direktiva, ki določa pravila glede reševanja bank, je razvidno iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.
Predlog zakona določa načela reševanja, ki jih Banka Slovenije upošteva pri uporabi instrumentov za reševanje. Izgube banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo delničarji, nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev pri reševanja v običajnem insolvenčnem postopku.
Predlog tako jasno povzema t.i. načelo bail-in, po katerem so bili razlaščeni lastniki in imetniki podrejenih obveznosti v nato podržavljenih bankah konec leta 2013. Tega je Evropska komisija avgusta 2013 oblikovala v smernicah o državni pomoči bankam v okviru reševanja finančne krize, ti pa so predmet spora med razlaščenci in državo, o katerem bo po pričakovanjih do konca leta odločilo ustavno sodišče.
Po predlogu se vodstvo banke v postopku reševanja praviloma zamenja, odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke pa se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti. Noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, zajamčene vloge pa so v celoti zaščitene.
Za kritično banko bo morala Banka Slovenije pripraviti načrt reševanja, v katerem bo morala oblikovati oceno rešljivosti. Za reševanje je močnih več instrumentov, opredeljeno je financiranje reševanja. Če sredstva iz sistema jamstva za vloge ne bodo dovolj, se bodo dodatna zagotavljala v okviru sheme za financiranje reševanje, kjer je določen mehanizem zbiranja predhodnih in izrednih prispevkov bank.
Ministrstvo predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, saj Slovenija s prenosom direktiv močno zamuja. Evropska komisija lahko proti državi sproži postopke in ji naloži visoke dnevne kazni. V opravičilo za zamudo ministrstvo izpostavlja povečan obseg dela zlasti zaradi zagotovitve podlag in orodij za ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank ter za izvedbo sanacije bančnega sistema.
Postopek priprave predloga zakona je bil po njihovih navedbah dolgotrajen tudi zato, ker ureja specifične vsebine, naslovljene na strokovno javnost in je zahteval dolgotrajna usklajevanja predlaganih rešitev z evropsko in slovensko centralno banko, agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za zavarovalni nadzor, informacijskim pooblaščencem, Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, komisijo za preprečevanje korupcije ter posameznimi ministrstvi.
Ministrstvo je moralo lani zagotoviti tudi pravno podlago za določitev in vplačilo prispevkov slovenskih bank v enotni sklad za reševanje ter pravno podlago za zbiranje letnih predhodnih ter izrednih naknadnih prispevkov bank, ki jih določi evropski enotni odbor za reševanje. Novela zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki to povzema, je začela veljati novembra lani, zakon, ki v slovenski pravni red prenaša direktivo o sistemih jamstva za vloge, pa je začel veljati v torek.
EU čaka samo še na Slovenijo, da bo v celoti implementirala direktive, ki se nanašajo na vzpostavitev bančne unije. Ko bo torej ta zakon začel veljati tudi v Sloveniji, bodo izpolnjene pravne podlage za to, da bančna unija zaživi v celoti. Ta predstavlja pomembno zagotovilo za varnost in zanesljivost bančnega sektorja ter reševanje bank v težavah, ne da bi pri tem morali uporabiti denar davkoplačevalcev in ob čim manjših posledicah za realno gospodarstvo, so izpostavili v ministrstvu.
