Predlog sklepa o predlogu predsedniku republike za razrešitev Štefaneca so pripravili v ZaAB, katerega predsednica je Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Podpise k predlogu pa so prispevali še poslanci NSi in ostali nepovezani poslanci.
Spomnili so, da je do delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pod Štefanečevim vodstvom kritična delovna skupina proti podkupovanju pri OECD, ki izraža resno zaskrbljenost nad razmerami v komisiji.
Dodali so, da bi morala biti generator in pogonski motor sprememb na področju boja s korupcijo v Sloveniji tudi komisija, ki bi morala predlagati ustrezne reforme, predvsem pa bi se morala lotevati preiskovalnih projektov na področju sistemske korupcije v Sloveniji.
Dotaknili so se tudi primera uslužbenke KPK, ki ni plačevala parkirnine kot vsi zaposleni, Štefanec pa da zoper njo ni pravočasno ukrepal, čeprav je bil z zadevo seznanjen.
Spomnili tudi na sodbo upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je KPK v več fazah postopka kršil ustavne pravice Bratuškovi in da je šlo za kršitve zakona, ter samovoljno in arbitrarno odločitev KPK.
V obrazložitvi predloga je med drugim zapisano tudi, da je delovanje komisije in opravljanje njenih, za družbo pomembnih nalog in pristojnosti, popolnoma onemogočeno, odkar je funkcijo predsednika komisije leta 2014 prevzel Štefanec.
Po njihovem mnenju je Štefanec že od prevzema vodenja komisije dokazuje, da je "stopil v prevelike čevlje" in da za opravljanje svoje funkcije ni niti osebnostno, niti strokovno primeren, niti ne razpolaga z ustreznimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki bi mu omogočile vodenje takšnega organa.
Štefanec se je danes odzval na očitke, ki po njegovem mnenju niso utemeljeni. Predlog za njegovo razrešitev vidi kot pritisk ali celo napad na delo KPK ter neposreden pritisk na delo upravnega sodišča, ki obravnava in odloča o odločbi KPK glede kandidature Bratuškove za evropsko komisarko.
"Bratuškova je govorila o tem, da je v Sloveniji protikorupcijska komisija potrebna in nujna. Ampak ona vidi komisijo kot potrebno in nujno samo do trenutka, dokler ne obravnava nje," je dejal.
Zavrnil je navedbe, da je KPK nezakonito pridobival in hranil bančne podatke vseh državljanov Slovenije. Pojasnil je, da imajo za vse zbrane podatke pravno podlago. Med te podatke pa sodijo tudi transakcijski računi. Če KPK ne bi razpolagal s podatki o teh računih, potem ne bi mogli ugotoviti nepravilnosti pri izplačevanju preko avtorskih pogodb javnim uslužbencem.
Štefanec vztraja, da je OECD v pismu opozarjal na potrebo po zagotovitvi neodvisnega poslovanja KPK. Poudaril je, da komisija vsako leto obravnava in zaključi več kot 1000 zadev, zato "težko sprejmemo kritiko, da je obseg našega delovanja skromen, da ne damo od sebe to, kar bi morali dati, in zaradi tega poslujemo negativno".
Ob tem je spomnil na odmevne odločitve KPK v njegovem mandatu, kot denimo poslovanje DUTB, avtorski honorarji, dodatki javnim uslužbencev. V času, ko on vodi KPK, je postalo pravnomočno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše, je navedel. Prav tako je KPK znova tudi sprejel poročilo o premoženjskem stanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a zadeva zaradi vložene pritožbe še ni končana.
Poudaril je, da je "KPK neodvisen in samostojen državni organ in ga v skladu z zakonodajo ni mogoče in ni dopustno obravnavati na ta način". Pač pa njihovo delo ocenjujejo sodišča skozi sodne odločbe ter DZ vsako leto ob obravnavi letnega poročila in ocene stanja na področju boja proti korupciji, ki jo pripravi KPK.
Po njegovem mnenju so verjetno to razlogi, da velika večina poslancev pobude za njegovo razrešitev ni podpisala, "kar seveda najbrž pomeni, da se z njo ne strinjajo".
V poslanskih skupinah so sicer večinoma zadržani do tega, da bi DZ predsedniku republike podal predlog za razrešitev predsednika Štefaneca. Med pomisleki je tudi ta, da ni najbolj primerno oz. okusno, da predlog za razrešitev podajo tisti, ki jih KPK nadzira. Čeprav pohvalnih besed o KPK danes ni bilo slišati.
Med drugim so izpostavili tudi, da bi bilo bolj umestno, da Štefanečevo delo oceni predsednik republike Borut Pahor, ki je pristojen za imenovanje oz. razrešitev članov komisije KPK in je Štefanec tudi imenoval na to mesto. V Pahorjevem uradu pa poziva ne komentirajo.
Slišati je bilo tudi pozive k premisleku o morebitnih spremembah protikorupcijske zakonodaje.
