Kot je na začetku današnje druge razprave o noveli zakona pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Stare, so spremembe, ki jih prinaša novela, sistemske in tehnične. Med tehničnimi je izpostavil obročno plačevanje glob in nadomestni zapor, ki je po mnenju Stareta primeren, ustavno skladen in potreben.
Nadomestni zapor bo možen, ko bo posamična globa oziroma seštevek več glob, ki ne bodo nižje od 300 evrov, presegel tisoč evrov. Za vsakih 100 evrov bo sodišče določilo en dan zapora, največ pa 90 dni.
Stare je ob tem izpostavil, da je ukrep zastavljen tako, da se bodo pri izreku upoštevale tudi posameznikove okoliščine. Ker so te različne, bo pristojno sodišče presojalo subjektivne okoliščine posameznika ter ali gre za sorazmeren ukrep, je pojasnil.
Pripombe k ukrepu nadomestnega zapora so vložili tudi na tožilstvu. Ocenjujejo namreč da bi nova ureditev pomenila večjo represijo, za povratnike pa bi bila sankcija milejša. Tudi pri varuhu človekovih pravic menijo, da bi morala država najti ustreznejše ukrepe za zagotovitev spoštovanja svojih odločb.
Največ pomislekov z nadomestnim zaporom je izrekel pravnik in predstavnik inštituta za kriminologijo Dragan Petrovec. Med drugim je izpostavil, da tako na evropski ravni kot tudi v Sloveniji nenehno govorimo o alternativnih sankcijah za tiste, ki so storili kazniva dejanja, hkrati pa uvajamo zapor za tiste, ki so družbi najmanj nevarni. Ob tem je Petrovec omenil, da istočasno v Sloveniji ugotavljamo prenapolnjenost zaporov, kar bo ta ukrep še poslabšal.
V SDS po besedah Eve Irgl zakonu ne nasprotujejo, jih pa motijo nekatere določbe. Med drugim je dejala, da ni potrebe, da bi sovražni govor sankcionirali tudi v okviru prekrškovnih postopkov, saj to jasno ureja kazenski zakonik. Vse to lahko vodi samo v omejevanje svobode govora, je prepričana Irglova in ob tem spomnila na zloglasni verbalni delikt iz časa nekdanjega sistema.
Kot je izpostavila, ne želi, da bi se v Sloveniji vračali v čase, ko si kaznovan, če si kritičen do oblasti. Stare je pojasnil, je verbalni delikt tedaj res ščitil politično kasto in je bil nedemokratičen, tu pa gre za ustavno prepoved sovražnega govora do drugih članov naše skupnosti.
Judikatura med kaznivim dejanjem in prekrškom je sicer na tem področju po besedah Stareta šibka. Kot je navedel, je iz prakse vidno, da se tožilstvo v Franciji in Sloveniji odzove različno na isto izrazoslovje. Nekje je to kaznivo dejanje, pri nas gre za prekršek, je dodal.
Na današnjem dnevnem redu seje je bila sicer tudi razprava o noveli kazenskega zakonika, s katero bi zaostrili kazni za mučenje živali. A so točko na pobudo ZL umaknili, saj želijo po besedah Violete Tomič pripraviti ustrezne amandmaje, ki bodo sledili pripombam zakonodajno-pravne službe DZ.
Tomičeva je dodala, da so bili v ZL in društvu Ustavimo pasje borbe, ki so bili pobudniki sprememb, presenečeni nad stališčem vlade, ki jih ne podpira. Ob tem je spomnila na močno podporo predlogu, ki so jo javno izrazili tudi v SMC, SD, DeSUS in poslanski skupini nepovezanih poslancev, kar bi po njenih besedah pomenilo dvotretjinsko podporo v parlamentu.
Odbor za pravosodje pa je podprl še stališče Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (Ecris). Predlog evropske direktive sicer vlada pozdravlja, saj po njihovih besedah predstavlja izboljšanje in posodobitev dosedanjega sistema sodelovanja med članicami in sistema izmenjave informacij iz kazenskih evidenc obsojencev.
