Policijski sindikat je namreč v torek v DZ vložil pobude volivcev za razpis referendumov o noveli zakona o varstvu okolja, noveli zakona o trgu finančnih instrumentov, spremembah zakona o družbi Slovenske železnice in noveli zakona o sodnih taksah. V sindikatu so pojasnili, da jih je v takšno državljansko akcijo prisilila vlada.
To je v tem letu že drugi tak izraz državljanske nepokorščine. Prejšnji mesec je namreč Sindikat delavcev migrantov Slovenije v DZ vložil dve pobudi za začetek referendumskih aktivnosti za medijsko novelo in za zakon o mednarodni zaščiti. Od referendumske pobude pa so odstopili po sestanku s premierjem Mirom Cerarjem.
Brglez, ki je sicer na obisku v Romuniji, je za STA napovedal, da se bo s pobudami seznanil po povratku v Slovenijo. Če bodo pobude ustrezne, mora določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma na omenjene zakone.
Komentiral pa je tudi dogajanje na torkovi seji odbora za notranje zadeve, kjer člani niso dali podpore predlogu sprememb referendumske zakonodaje, ki ga je vlada predlagala v želji po uskladitvi ureditve z ustavo.
Predsednik DZ obžaluje, da ob ustavni spremembi niso tudi spreminjali zakona o referendumu in ljudski iniciativi, saj spremembe zahtevajo enako podporo. A trenutno očitno ni mogoče doseči soglasja med tistimi, ki bi želeli imeti čim bolj demokratično urejeno referendumsko pobudo kljub spremembi ustave, in tistimi, ki bo hoteli, da bi referendum preprečil kakršno koli pobudo na temo za čas celotnega vladnega mandata, ne samo enega leta, ugotavlja Brglez.
Tistih, ki so za spremembo v duhu ustave, pa je bilo po njegovih besedah preprosto premalo. "Očitno je preveč odprtih vprašanj in izsiljevanj, da do 60 ne moremo priti pri takšnem vprašanju," je še dejal.
Dokler ne bodo sprejeli sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, bodo v DZ uporabljali analogijo v skladu z ustavo, je napovedal. V dosedanjih referendumskih postopkih po spremembi je ustavno sodišče dalo določena postopkovna navodila oz. pritrdilo postopkom, kot so jih izvajali v DZ.
Novela zakona, ki v torek na odboru ni dobila zadostne podpore, sicer predvsem povzema spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov. Glede slednjega novela natančno ureja postopek odločanja DZ v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati.
S spremembami ustave maja 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen povsem na novo, zato je treba ustrezno spremeniti tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavni zakon je sicer naložil uskladitev zakona s spremembami ustave v letu dni, torej do maja 2014, tako da DZ s spremembami zakona že krepko zamuja.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe bi bilo zaradi spremembe koncepta in obsežnosti novele primerneje pripraviti nov zakon.
