Brglez je dejal, da obstaja še nekaj odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. "Glede samega arbitražnega sporazuma želim poudariti slovensko stališče, da gre za mednarodno pogodbo, ki jo je treba spoštovati in za nas še vedno velja. V skladu z arbitražnim sporazumom naj sodišče zaključi svoje delo tudi vsebinsko z zaključno sodbo," je poudaril Brglez v skupni izjavi z Reinerjem.
Predsednik DZ je pojasnil, da je za reševanje odprtih vprašanj med državama ključno spoštovanje podpisanih sporazumov in izvajanje dogovorjenih mehanizmov v dobri veri.
Reiner pa je izpostavil, da imata glede reševanja spora o meji državi različna stališča. Spomnil je, da je hrvaški sabor potrdil izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma, ki je za Zagreb "preteklost". Reiner je dodal, da je treba delati na reševanju tega vprašanja, Hrvaška pa si prizadeva za dvostranske pogovore in iskanje rešitve v skladu z mednarodnim pravom.
Med pogovori sta se dotaknila tudi vprašanja položaja hrvaške skupnosti v Sloveniji in slovenske manjšine na Hrvaškem. Brglez je dejal, da sta se z Reinerjem dogovorila, da bosta parlamenta na ravni odborov poskusila ustvariti pogoje za izboljšanje položaja Hrvatov v Sloveniji in Slovencev na Hrvaškem. Varstvo manjšin ne bo temeljilo na recipročnosti, je dejal Brglez, ki je poudaril, da je v Sloveniji treba upoštevati slovensko ustavo, ki določa poseben položaj italijanski in madžarski manjšini.
Reiner in Brglez sta izpostavila, da so odnosi med državama dobri na mnogih področjih, posebej pa v gospodarstvu in kulturi. Obenem je tudi veliko prostora za krepitev sodelovanja.
Državi sodelujeta tudi v okviru regionalnih pobud ter delita stališča glede pomena napredka držav na Zahodnem Balkanu. Pogovarjala sta se tudi o sodelovanju pri reševanju begunske krize.
Predsednika parlamentov sta soglašala, da je treba vzpostaviti medsebojno zaupanje skozi politični in parlamentarni dialog.
Dogovorila sta se, da bosta nadaljevala redna srečanja. Pred današnjim je bilo zadnje srečanje predsednikov DZ in sabora leta 2013. Brglez je danes povabil Reinerja na obisk v Ljubljano.
Brglez je nadaljeval uradni obisk na Hrvaškem s srečanji s predsednikoma države in vlade Kolindo Grabar-Kitarović in Tihomirjem Oreškovićem. Srečal se je tudi z zagrebškim županom Milanom Bandićem in obiskal Slovenski dom v Zagrebu.
Z urada hrvaške predsednice so sporočili, da sta Grabar-Kitarovićeva in Brglez govorila o dvostranskih vprašanjih, migrantski krizi ter gospodarskem in drugem sodelovanju v območju Srednje Evrope.
Glede migrantske krize je Grabar-Kitarovićeva izrazila upanje, da bo "s pomočjo dialoga o skupnem ukrepanju" v krizi z meje med državama čim prej odstranjena žičnata ograja.
Predsednica je obenem izrazila zaskrbljenost spričo razmer na grško-makedonski meji in morebitnim razvojem dogodkov v Bosni in Hercegovini v primeru, da ne pride do skupne evropske rešitve begunske krize.
Kot je v sporočilu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina še zapisal njen urad, sta se Grabar-Kitarovićeva in Brglez strinjala, da so dvostranski odnosi dobri in da je potrebno vsa odprta vprašanja reševati s pomočjo dialoga.
Predsednica je Brgleza tudi zaprosila za podporo pri urejanju statusa hrvaške manjšine v Sloveniji v skladu z najvišjimi standardi.
Po srečanju z Oreškovićem so iz urada hrvaške vlade sporočili, da državi zelo dobro sodelujeta pri reševanju migrantske krize. Izpostavili so, da so prijateljski odnosi med Hrvaško in Sloveniji bolj odprti in prisrčni, kot so bili v mandatu prejšnje hrvaške vlade.
Med drugim sta se Brglez in Orešković pogovarjala o krepitvi gospodarskega sodelovanja, predvsem v energetiki, turizmu in infrastrukturi. "Strani sta se strinjali, da si bosta bodo tudi v prihodnje prizadevali za reševanje odprtih vprašanj in krepitev dvostranskih odnosov," so zapisali v sporočilu.
Po pogovoru z Bandićem je Brglez izrazil hvaležnost za prispevek k razvoju slovenske in ostalih skupnosti v Zagrebu, kar je lahko zgled za razvoj odnosov med državama.
