Sindikat je na ustavnem sodišču izpodbijal prvi odstavek 99. člena zakona o obrambi, po katerem vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke.
Po mnenju sindikata namreč za popolno prepoved stavke vsem vojaškim osebam v času miru, ko ni izrednega ali vojnega stanja v državi, v ustavi ni pravne podlage. Kršeno pa da je tudi načelo enakosti, saj imajo policisti pravico do stavke le omejeno, ne pa tudi prepovedano.
Sodišče je nasprotno presodilo, da vojaške osebe, ki opravljajo vojaško službo, in pripadniki policije oz. drugi javni uslužbenci na obrambnem področju z vidika pravice do stavke niso v primerljivih položajih.
Pri tem je navedlo, da gre pri vojaški službi za opravljanje posebne vrste nalog, s katerimi se zagotavljajo obrambna sposobnost države, nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja, zaščita in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč ter mednarodne obveznosti, prevzete z mednarodnimi pogodbami na obrambnem področju.
Pripadnik opravlja vojaško službo brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno, v skladu s predpisi, pravili službe ter akti vodenja in poveljevanja. Podrejeni ne razpravlja o odločitvah nadrejenih, razen kadar je k temu poklican oziroma če je to v skladu s pravili službe. Ukaz kot akt poveljevanja mora vojaška oseba izpolniti brez ugovarjanja, je navedlo sodišče.
Ob tem je v obrazložitvi še zapisalo, da je obrambo celovitosti in nedotakljivosti državnega ozemlja, pa tudi izpolnjevanje mednarodnih obveznosti na obrambnem področju mogoče zagotavljati (le) z neprekinjenim in nemotenim opravljanjem nalog vojaške službe. "To že pojmovno izključuje prekinitve opravljanja vojaške službe, ki bi bile odvisne od svobodne volje in bi pomenile suspenz opravljanja vojaške dolžnosti oseb, ki so kot vojaki prve poklicane k njenemu izvrševanju," je navedlo.
Sodišče je tako presodilo, da je vojaška služba posebna vrsta nalog, ki jih je treba zaradi ustavno določene obrambne dolžnosti na podlagi prvega odstavka 123. člena ustave v povezavi s 124. členom opravljati neprekinjeno.
"Ta ustavna dolžnost za vojaške osebe, ko opravljajo vojaško službo, torej izključuje pravico do stavke iz 77. člena ustave. Vojaške osebe so tako onkraj dometa te človekove pravice, kar pomeni, da zanje ne veljata ne prvi in ne drugi odstavek 77. člena ustave. Glede na navedeno izpodbijana določba ne pomeni posega v to človekovo pravico in z njo ni v neskladju," je sklenilo sodišče.
Z večinsko odločitvijo sodišča, da ustavna dolžnost obrambe države izključuje ustavno pravico do stavke vojaškim osebam, pa se ne strinja ustavna sodnico Etelka Korpič-Horvat. Kot je zapisala v ločenem mnenju, je zanjo obrazložitev, da vojaške osebe nimajo pravice do stavke, ker opravljajo obrambno dolžnost, neprepričljiva. Opozorila je tudi, da prepoved stavke lahko poveča nezadovoljstvo vojaških oseb. Obrambna moč pa najbolj slabi, če vojaško osebje ni zadovoljno.
