Arbitražno sodišče, ki ga sestavljajo Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma, Rolf Einar Fife in Nicolas Michel, je v ponedeljek sporočilo, da bo v četrtek opravilo ustno obravnavo, na kateri naj bi obe državi pojasnili svoje poglede na dogodke lani poleti, ki so pripeljali do odločitve Hrvaške, da izstopi iz arbitražnega postopka.
Gre za izredno ustno obravnavo, ki v prvotnem procesu arbitraže ni bila predvidena. Potem ko sta državi junija 2014 s predstavitvijo argumentov na "redni" ustni obravnavi končali svojo aktivno udeležbo v postopku, se je čakalo le še na odločitev arbitrov.
A zaplet je sredi julija lani sprožila objava prisluhov pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, ki sta potem odstopila s položajev. Avtorstvo teh prisluhov še ni pojasnjeno, je pa hrvaška politika nato po hitrem postopku sprejela odločitev, da je zaradi afere celoten arbitražni postopek kompromitiran in da se iz njega umika.
O tem je konec julija pisno obvestila arbitražno sodišče in sprožila tudi postopek po določilih dunajske konvencije o pogodbenem pravu za razveljavitev arbitražnega sporazuma, ki sta ga državi po mučnem in dolgotrajnem procesu sklenili 4. novembra 2009 v Stockholmu.
Slovenija je 13. avgusta odgovorila, da tej enostranski potezi nasprotuje in vztraja, da arbitražno sodišče lahko in mora nadaljevati s postopkom določitve meje, saj bi sicer lahko vsaka stran zavlačevala proces z izstopanjem iz sporazuma s sklicevanjem na dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Slovenija je v tem pismu tudi opozorila, da je Hrvaška z vstopom v EU izpolnila svoj vitalni interes, ki ga je Slovenija omogočila z izpolnjevanjem arbitražnega sporazuma, zdaj pa hoče iz sporazuma izstopiti.
Poleg tega je stališče Slovenije tudi, da pogovori med arbitrom in agentko niso bili posledica načrtne politike Slovenije in da konec koncev to ne predstavlja tako hude kršitve, da bi bilo arbitražni sporazum mogoče odpovedati. Poleg tega je v izbirnih pravilih Stalnega arbitražnega sodišča, ki opredeljujejo postopke po arbitražnem sporazumu, določeno, da se v primeru kompromitacije arbitra tega zamenja.
Sodišče se je nato konec septembra konsolidiralo in namesto Sekolca in hrvaškega arbitra Budislava Vukasa - odstopil je po hrvaški odločitvi za umik iz arbitraže - ter po nesrečni epizodi s slovenskim imenovanjem Ronnyja Abrahama, za nova arbitra imenovala norveškega diplomata Fifeja in švicarskega profesorja Michela. Imenovanje je po določilih arbitražnega sporazuma opravil predsednik sodišča Guillaume.
To je bil prvi resnejši znak, da se sodišče ne namerava ukiniti, kot je predlagal Zagreb. Še resnejši je sledil 2. decembra, ko je arbitražno sodišče obe državi pozvalo, naj mu posredujeta pisna stališča "glede pravnih posledic zadev, ki jih je Hrvaška izpostavila v pismih 24. in 31. julija 2015".
Hrvaška je imela rok za to do 15. januarja, Slovenija pa do 26. februarja. Prva te pravice ni izkoristila, saj da z arbitražnim sodiščem ne sodeluje več, Slovenija pa je zahteve sodišča izpolnila.
Sodišče je tedaj napovedalo tudi ustno zaslišanje v marcu. Obravnava v četrtek bo trajala en dan in bo potekala za zaprtimi vrati, saj je celoten arbitražni postopek zaupne narave.
Najprej, dopoldne, naj bi imela čas za predstavitev svojih stališč Hrvaška, a hrvaški zunanji minister Miro Kovač je že sporočil, da pri tem ne bodo sodelovali. Stališče Hrvaške je znano - izstopila je iz arbitražnega postopka, je povedal.
Slovenski zunanji minister Erjavec je na drugi strani napovedal, da se bo obravnave udeležil. Obenem je obžaloval bojkot Hrvaške, ki pa po njegovih besedah ne pomeni nič. "Vemo, da arbitražni postopek lahko teče tudi brez navzočnosti ene od strank," je povedal.
Novi hrvaški zunanji minister, ki je položaj prevzel po menjavi vlade v Zagrebu januarja letos, sicer upa, da bi s Slovenijo lahko na podlagi mednarodnega prava dosegel dvostranski dogovor glede meje in o tem namerava prihodnji torek spregovoriti tudi med obiskom v Ljubljani.
A Erjavec ga je posredno že zavrnil, čeprav arbitražni sporazum iskanje dvostranske rešitve ne izključuje. Minister je opozoril, da se dvostranska pogajanja med Slovenijo in Hrvaško o meji niso nikdar uspešno končala. Spomnil je na sporazum Drnovšek-Račan, ki je bil parafiran z obeh strani, a ni dobil podpore v hrvaškem saboru, češ da se Hrvaška s tem odpoveduje svojemu ozemlju. Spomnil je tudi na zaplete glede različnih interpretacij mokriškega memoranduma, ki naj bi uredil vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke.
Arbitražno sodišče bo po opravljenem zaslišanju sprejelo odločitev glede vprašanj, ki so nastala po poletnih zapletih. V prvi vrsti je torej pričakovati odločitev, ali bo nadaljevalo s postopkom do izreka končne razsodbe. Da ne bi, po mnenju slovenskih mednarodnih pravnikov praktično ni več možnosti.
Kdaj bo odločitev znana, sodišče zaenkrat ni napovedalo; v ponedeljkovem sporočilu za javnost je navedeno le, da bo sodišče objavilo povzetek stališč iz ustnega zasedanja.
Prav tako ni še jasno, kdaj bi lahko prišlo do končne razsodbe. Preden je izbruhnila poletna afera, je sodišče razsodbo napovedalo za sredino lanskega decembra.
Kako bo potem prišlo do uresničitve razsodbe, pa bo že novo vprašanje v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Najverjetneje bo prav tako potrebna pomoč kake sodne instance.
