V Slovenijo lahko odslej vstopajo le še tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.
Premier Cerar je ob vladnem obisku v Mariboru poudaril, da Slovenija znova polno uveljavlja schengenska pravila na meji s Hrvaško. "Slovenija je bila vseskozi odgovorna članica schengna," je zatrdil. Po njegovih besedah smo schengenska pravila na meji z južno sosedo uveljavljali že do zdaj, vendar smo dopustili več humanitarnih prehodov, zdaj pa "teh iregularnih migracij ne sme biti več".
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ne pričakuje, da bi se po zaprtju balkanske migracijske poti lahko ponovili dogodki izpred nekaj mesecev, ko je Hrvaška na slovensko mejo nenapovedano pošiljala velike skupine migrantov. Bo pa po njenih besedah čas pokazal, kakšen bo učinek ukrepov, ki jih sprejema Slovenija.
Györkös Žnidarjeva je še povedala, da bi se lahko zaradi strožjih ukrepov na meji povečale klasične nezakonite migracije, na kar je slovenska policija po njenih zagotovilih pripravljena, pričakovati pa je tudi porast prošenj za mednarodno zaščito.
Tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic opozoril, da po zaprtju balkanske poti ne gre izključiti porasta ilegalnih migracij.
Dejal je, da je razvoj dogodkov le dan po dogovoru vrha v Bruslju težko ocenjevati. Novi položaj v zvezi z migracijami bo v prihodnjih dneh temeljito ocenila operativna skupina, na tej podlagi pa se bodo odločili, kako z obstoječimi nastanitvenimi zmogljivostmi v migracijskem valu, katere bodo zaprli in kdaj, sprejemali organizacijske ukrepe in ukrepe glede začasnih tehničnih ovir na meji.
"Nobena odločitev ne bo prenagljena," poudarja Šefic in dodaja, da bodo aktivnosti prilagodili dejstvu, da trenutno spontanih migracij ni. Ilegalnih migracij sicer ne gre izključevati, zato na meji zaenkrat ostaja poostren nadzor. Število pripadnikov Slovenske vojske, ki na meji pomagajo policijskim enotam, bodo sicer prilagajali glede na razmere.
Šefic je dejal še, da je po ukinitvi balkanske poti pričakovati porast števila prosilcev za mednarodno zaščito, zaradi česar je že bila aktivirana druga faza kontingentnega načrta. Če bo število prosilcev za mednarodno zaščito preseglo 500, bo aktivirana še tretja faza. To je po besedah Šefica tudi realno pričakovati, koliko jih bo želelo ostati v Sloveniji, pa je po njegovih besedah težko napovedovati.
Notranja ministrica Györkös Žnidarjeva je še napovedala, da bo vlada na četrtkovi seji obravnavala gradivo glede premestitve beguncev iz Grčije in Italije ter njihove namestitve v Sloveniji. Kot je pojasnila, se bo begunce nameščalo skladno z kontingentnim načrtom, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, kje bodo nameščeni.
Prihod prvih prosilcev za azil pričakuje v prihodnjih mesecih. Prihajali bodo postopno, vsak mesec določena kvota, najprej bodo nastanjeni v azilnem domu, nato pa naprej v skladu s postopki po predpisih, je dejala ministrica.
Do prvih premestitev bi, kot je dejal državni sekretar Šefic, lahko prišlo že aprila. "Če bo v prvi skupini 40, 50 oseb, je mogoče postopno prevzemati po 10, 15 ljudi, odvisno od razmer. Verjamem, da bo prva skupina čim prej relocirana," je poudaril.
V Bruslju so v odzivu na ukrepe Slovenije sporočili, da je njena odločitev Slovenije, da na meji s Hrvaško v celoti izvaja schengenska pravila, v skladu s sklepi februarskega vrha EU, ki so bili potrjeni tudi z izjavo vrha EU ta ponedeljek.
Slovenija je Evropsko komisijo in sosednje države v torek obvestila o tem, da bo začela na zunanji schengenski meji s Hrvaško danes v celoti izvajati schengenska pravila, je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Natasha Bertaudova.
To po njenih besedah pomeni, da državljani tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v schengensko območje in ki niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to, ne bodo mogli vstopiti v Slovenijo.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zaprtje balkanske poti pozdravil. "Dosegli smo konec ilegalnih migrantskih tokov vzdolž zahodnobalkanske poti," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Kot je poudaril, gre za skupno odločitev osemindvajseterice.
