V raziskavi je sodelovalo 50 zaporov v 47 državah članicah Sveta Evrope, Slovenija pa je glede na poročilo ena od držav z najmanjših številom zapornikov. Skupaj s tistimi v preiskovalnem priporu jih je bilo leta 2014 v Sloveniji 1522, kar pomeni 74 zapornikov na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno manj od evropskega povprečja s 124 zaporniki na 100.000 prebivalcev. A je od leta 2005 ta pokazatelj v Sloveniji narasel za 30 odstotkov (s 57 na 74).
Med države z najmanjšim številom zapornikov na prebivalca se med drugim uvrščajo še San Marino, Liechtenstein, Islandija, Finska, Nizozemska, Švedska, Danska, Bosna in Hercegovina ter Andora in Norveška.
Slovenija beleži tudi višji odstotek ženskih zapornic - med zaporniki jih je 5,8 odstotka, kar je višje od evropskega povprečja, ki znaša 5,6 odstotka.
Poročilo Sveta Evrope obenem ugotavlja, da prezasedenost v evropskih zaporih od leta 2011 počasi upada, vseeno pa to ostaja težava v vsakem četrtem zaporu. Povprečno razmerje zapornikov je upadlo z 99 ljudi na 100 mest v zaporu leta 2011 na 94 zapornikov na 100 mest v letu 2014.
Slovenija se po prenatrpanosti uvršča na osmo mesto, saj je imela 118 ljudi na 100 prostih mest, kar pomeni porast s 105 zapornikov v letu 2013. Kriterij prenatrpanosti je sicer 110 zapornikov na 100 mest.
Med države z najbolj natrpanimi zapori se poleg Slovenije uvrščajo še Madžarska, Belgija, Grčija, Albanija, Makedonija, Španija, Francija, Portugalska, Srbija in Italija.
Sicer pa na evropski ravni večina zapornikov služi zaporno kazen zaradi prekrškov z mamili, sledijo tatvine, ropi in umori.
Slovenija v povprečju na zapornika porabi 64 evrov, kar je veliko več od evropskega povprečja s 45 evri. Najnižji strošek na zapornika ima Ukrajina z 2,68 evra na dan, medtem ko pa Norveška in Švedska za zapornika na dan namenita 358 oziroma 356 evrov.
Kljub napredku ostajajo evropski zapori z dobrih 1,6 milijona zapornikov na vrhu svojih zmogljivosti, še ugotavlja poročilo Sveta Evrope.
