Sodišče po besedah Pavlič Pivkove uspešno zmanjšuje tudi število najstarejših nerešenih zadev, ima pa tudi visok odstotek zadev, potrjenih na višjih sodnih stopnjah.
Povprečen čas reševanja primerljivih zadev na ljubljanskem okrajnem sodišču je sicer nekoliko daljši, kot je slovensko povprečje (povprečen čas reševanja vseh zadev pri njih znaša 3,4 meseca, na državni ravni pa 2,7 meseca), a Pavlič Pivkova slednje med drugim pripisuje dejstvu, da okrajno sodišče leži v glavnem mestu, kjer je večina javne uprave in veliko največjih gospodarskih družb.
Posledično je nekoliko daljši tudi povprečen čas reševanja najpomembnejših zadev, ki je bil lani nekaj več kot 10 mesecev, medtem ko na državni ravni znaša 7,1 meseca. A ga nameravajo na sodišču v letošnjem letu skrajšati, in sicer na devet mesecev in pol.
Poleg skrajšanja povprečnega časa reševanja pomembnih zadev so si med cilji za letošnje leto na sodišču zastavili še rešiti za 13 odstotkov več zadev, kot jih bodo prejeli, in rešiti za tri odstotke več pomembnih zadev. Po mnenju Pavlič Pivkove so takšni cilji realni ob pogoju, da se število zaposlenih ne bo zmanjšalo, da se ne bo povečalo število prejetih zadev in da bo zakonodaja ostala enaka.
Med glavnimi cilji v prihodnjem letu bosta po besedah predsednice okrajnega sodišča tudi izboljšanje kakovosti dela in zagotavljanje sojenja v razumnem roku, kar je pomembno predvsem za dvig zaupanja javnosti v sodstvo. V tej luči je pozdravila merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, ki jih je decembra sprejel Sodni svet, in časovne standarde, ki jih je pripravilo vrhovno sodišče. A je hkrati tudi opozorila, da "časovni standardi nikakor ne smejo posegati v kakovost dela in da morajo biti cilji vsakega sodnika skladni s cilji sodišča".
Glede sodnih zaostankov je Pavlič Pivkova povedala, da teh ni več in da govorijo le še o t. i. starih zadevah. Konkretno na njihovem sodišču za vsako staro zadevo, ki ni rešena, obstaja objektiven razlog za zastoj, denimo da čaka na rešitev druge zadeve, neodzivnost strank ali podobno, je povedala.
Med posameznimi oddelki je po besedah Pavlič Pivkove lani pripad zadev posebej dobro reševal kazenski oddelek, zato je prejel v reševanje še 100 zadev z ljubljanskega okrožnega sodišča. Kljub temu se storilnost na oddelku ni zmanjšala, čas reševanja zadev pa se je z 11 skrajšal na 9,6 meseca.
Na pravdnem oddelku se je kot posebej dobra izkazala triaža, to je prenos lažjih zadev s sodnikov na strokovne sodelavce. Ti so lani tako rešili kar 39 odstotkov vseh zadev na oddelku. Podobno se je triaža izkazala kot dobrodošla na nepravdnem in zapuščinskem oddelku.
Posebej dobro Pavlič Pivkova ocenjuje delo izvršilnega oddelka, kar je po njenem tudi odraz prenove delovnih procesov pri izvršbi, ki je bila dogovorjena na državni ravni. Manj učinkov prenove je sicer videti pri izvršbah nepremičnin, a so tudi tu decembra uvedli triažo, zato boljše rezultate pričakujejo v letu 2016.
Med manj uspešnimi sta oddelek za prekrške in oddelek za etažno lastnino v delu, ki določa pripadajoča zemljišča etažni lastnini. Poglavitni razlog za neobvladovanje pripada na oddelku za prekrške na sodišču pripisujejo zmanjšanju števila sodnikov na oddelku.
Čeprav jim sredstva za pokrivanje stroškov sodnih postopkov v zadnjih letih znižujejo, je Pavlič Pivkova ocenila, da bodo imeli letos za ta namen dovolj denarja, če le ne bo večjih izrednih stroškov. Za pokrivanje omenjenih stroškov imajo letos sicer zagotovljenih nekaj več kot dva milijona evrov, medtem ko so jih imeli še leta 2012 nekaj več kot pet milijonov evrov.
Aprila letos se Pavlič Pivkovi izteče mandat predsednice, pri čemer napoveduje, da se bo znova potegovala za ta položaj. Kot razlog navaja svojo oceno, da je sodišče trenutno v najboljši kondiciji v zadnjih 12 letih, odkar ga tudi vodi. Pri tem je zanikala nekatere navedbe, ki so se pojavile v medijih, da je pritiskala na sodnike, ki so se ali pa bi se lahko odločili za kandidaturo za njen položaj.
