Kot primer dobre prakse so udeleženci pogovora v okviru cikla Pogovori v Poligonu #4biti zavoda Državljan D izpostavili Estonijo, ki je pred desetletjem kot ena izmed prvih držav na svetu vzpostavila kompleksen sistem elektronskih volitev. Odkar so elektronske volitve uvedene v Estoniji, ideja in želja po njih obstaja tudi v slovenski državni upravi, je povedala sekretarka na ministrstvu za javno upravo Renata Zatler.
Na ministrstvu imajo po njenih besedah sicer že precej različic predlogov spremembe zakonodaje na tem področju. Že v letu 2013 se je denimo o predlogu spremembe zakonodaje debatiralo v DZ, vendar takrat bilo ustrezne politične podpore. "Zakonodaja je pripravljena, potrebni so le še varnostni sistemi in tehnologija, ki bodo zagotavljali tajnost in svobodo glasovanja, ter politična podpora in dobre prakse drugih držav članic," je poudarila Zatlerjeva.
Ob tem je dodala, da so države pri uvajanju elektronskih volitev postale zelo previdne, saj je volilni sistem temelj delovanja države. Preveč napak na tem področju lahko namreč po njenem mnenju ogrozi delovanje države. "Dokler kakšna izmed držav, ki je primerljiva z našim državnim sistemom, ne bo uvedla elektronskih volitev, tudi Slovenija tega ne bo storila," je pojasnila.
Vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT Gorazd Božič je izpostavil, da problem elektronskih volitev z varnostnega stališča še zdaleč ni razrešen. Poleg tega kot država še nismo dovolj zreli, da bi bili pripravljeni to narediti, meni.
Po njegovih besedah se je neustrezno osredotočati zgolj na državnozborske volitve, saj bi elektronske volitve lahko sprva uporabili za izražanje podpore referendumu ali predsedniškim kandidatom. Pri tem problema varnosti in sledljivosti odpadeta. "Bolje je, da imamo majhne projekte, ki so jasno definirani in ki se jih da v sorazmerno kratkem času in z majhnimi sredstvi realizirati," je dejal Božič.
Kot je povedal predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Deželak, v stranki o uvedbi elektronskih volitev na nacionalnem nivoju zaradi vprašanj varnosti, zasebnosti, veljavnosti in transparentnosti niso razmišljali. Tako kot Božič tudi Deželak zaznava veliko drugih področij, kjer bi se tovrstni projekti lahko pojavljali.
Kot primer dobre prakse na lokalni ravni je denimo izpostavil mariborsko pobudo Odločaj o mestu, ki poskuša po islandskem vzoru uvesti elektronsko glasovanje o razporeditvi sredstev iz investicijskega dela mestnega proračuna.
Tudi Zatlerjeva se je strinjala, da je možnosti za pilotsko, postopno uvajanje elektronskih volitev veliko, pri tem pa je ključnega pomena odločitev vlade: "Če se odločimo, da v to gremo, je treba iskati pot do cilja in v to investirati."
Po njenem mnenju pa je najprej treba zgraditi dobre elektronske zaledne sisteme, ki so trenutno podhranjeni. "Šele ti bodo lahko osnova za gradnji sistema elektronskih volitev," je še poudarila.
