V vladi so v minulih tednih po besedah ministra ugotavljali, da so bile ocene v javnosti glede dodatkov precej nekritične. Zato je vlada naložila ministrstvu za javno upravo, naj pripravi celovit pregled dodatkov na področju javnega sektorja.
S pregledom so na ministrstvu ugotovili, da dodatki predstavljajo osem odstotkov celotne mase plač. Če odštejemo dodatek za delovno dobo, ki ga prejemajo vsi, je vseh ostalih v masi plač le še za 3,5 odstotka. Ta delež je po oceni Koprivnikarja razmeroma nizek.
Prav tako je logična distribucija dodatkov med proračunskimi uporabniki in različnimi poklicnimi skupinami, je poudaril minister. Delež, ki ga dodatki - neupoštevajoč dodatek za delovno dobo - predstavljajo pri policistih, je denimo 16-odstoten, pri medicinskih sestrah 11-odstoten, pri vojakih devetodstoten. Sledijo zdravniki, zobozdravniki in pravosodni organi, je navedel.
Dodatek za stalno pripravljenost, o katerem je bilo v minulih tednih največ govora, v masi plač predstavlja 0,4 odstotka. Delež, ki ga dodatek predstavlja v plačni skupini visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, pa je štiri promile, je povedal Koprivnikar.
Pregled je tako po besedah ministra pokazal, da ne prihaja do sistemskih anomalij; kadar pride do nepravilnosti, pa stečejo tudi sankcije. Če se ugotovi, da kateri od javnih uslužbencev dodatek prejema neupravičeno, je sicer pravilo, da ta dodatek vrne za 10 mesecev, vendar ne v višji vsoti od dveh polnih bruto plač.
Minister je ob tem izpostavil, da po plačni reformi obstaja le še devet tipov dodatkov, ki imajo potem še različice glede na plačne skupine.
Minister je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede dostopnosti podatkov o dodatkih dejal, da bodo celotno strukturo dodatkov za celotni javni sektor objavili predvidoma do konca prihodnjega tedna na portalu odprtih podatkov.
Koprivnikar je komentiral tudi izjavo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča pred današnjo sejo vlade, da na nekatera sporna ravnanja ministrov, ki so tako pod drobnogledom protikorupcijske komisije kot računskega sodišča, kot nekdanji predsednik komisije gleda z mešanico obžalovanja in jeze.
Kot je poudaril minister za javno upravo, Klemenčič na seji vlade ni izpostavil tega vprašanja. Toda če nepravilnosti so, jih je treba sankcionirati, je opozoril. "Še naprej bomo ugotavljali nepravilnosti, jih objavljali in postopali za vse enako," je zagotovil.
Po njegovih besedah se obravnavajo tudi sporna izplačila ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič v času njenega dela na nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. "Če se izkaže, da izplačilo ni bilo upravičeno, ga bo treba vrniti," je poudaril.
