Na seji so namreč prisotni poslanci in predstavniki stroke ugotavljali, da sodna preiskava postaja vse manj potrebna. Po besedah Vinka Gorenak (SDS) je tovrstna preiskava nek "relikt preteklosti, ki po nepotrebnem zavlačuje predkazenske postopke". "Zato bi jo bilo treba odpraviti in tožilsko-policijski navezi dati dokazno vrednost na sodišču," je dejal. Slednjemu so pritrdili tudi predstavniki tožilstva.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je povedal, da bo ministrstvo v medresorsko usklajevanje kmalu poslalo novelo zakona o kazenskem postopku, s katero bodo določili, da lahko tožilec sodno preiskavo predlaga le, če prej sodišče na njegov predlog izvede posamezna preiskovalna dejanja. To bo po njegovem mnenju prispevalo, da bo sodna preiskava "še bolj redek primer".
Na ministrstvu po njegovih besedah razmišljajo tudi, da bi sodno preiskavo postopoma povsem ukinili. Prepričan je, da jim bo zakonske spremembe v tej smeri uspelo pripraviti še v tem mandatu.
Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Hinko Jenull se je nasprotno zavzel, da bi bila sodna preiskava ukinjena že prej. Omejitev sodne preiskave, kot jo bo z novelo pripravilo ministrstvo, bo namreč po njegovem mnenju le delna rešitev, ki jo sam odsvetuje.
Precej govora na seji je bilo tudi o ogledih krajev kaznivih dejanj, kar je bil tudi osnovni razlog za skupno sejo obeh odborov. Po Gorenakovih besedah, je namreč vse več primerov, ko preiskovalni sodniki in tožilci ogled kraja prepuščajo policiji, kar pa bi moralo biti prej izjema kot pravilo.
Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je povedala, da mora policija o kaznivem dejanju, o katerem je obveščena, obvestiti preiskovalnega sodnika in tožilca, ta pa se ogleda lahko udeležita ali pa ne. Če ocenita, da njuna udeležba ni potrebna, potem policija ravna v skladu s stroko, pri čemer je zagotovljena strokovna preiskava, je dejala. Po njenih besedah se tožilstvo ogleda sicer udeleži v od 0,2 do 0,3 odstotka primerih, podobno tudi preiskovalni sodnik.
Omenjeni nizek odstotek udeležbe po Jenullovih besedah kaže, da 164. člen zakona o kazenskem postopku, ki govori o udeležbi preiskovalnega sodnika pri ogledu, ne živi. "Ne živi pa zato, ker je preživet," je opozoril.
Marko Ferluga (SMC) je ocenil, da je vprašanje, ali sploh še ohranjati institucijo preiskovalnega sodnika, smiselno. Policija po njegovi oceni svoje delo opravlja profesionalno, zato bi veljalo narediti korak naprej.
Posebnih sklepov v zvezi z ogledi krajev kaznivih dejanj pa odbora nista sprejela, saj jih je SDS umaknil.
Še pred skupno sejo se je odbor za pravosodje sestal na redni seji, na kateri naj bi opravil predhodno obravnavo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je predlagal Jani Möderndorfer. Člani odbora so sklenili, da bodo obravnavo opravili po tistem, ko bo svoje mnenje podala zakonodajno-pravna služba DZ.
