Nadzor bo po njenih besedah v naslednjih dneh pokazal, kdo in kdaj je storil napako, ob tem pa omenjeni primer kaže tisto, kar so na ministrstvu ugotavljali že pred časom - da je državno pravobranilstvo po 18 letih miru, ki so ga bili deležni, potrebno temeljite prenove.
"Država potrebuje fleksibilno državno odvetništvo z dotokom novega kadra in kariernim sistemom, ki se bo bolj sposoben prilagajati vse bolj kompleksnim situacijam. Ta primer nas še dodatno utrjuje v prepričanju, da je državno pravobranilstvo potrebno statusno, organizacijsko in vsebinsko prenoviti," je dejala Brecljeva in dodala, da to že intenzivno počnejo, tako da bo v kratkem pripravljen osnutek novega zakona.
V omenjenem primeru so, če se bo ugotovila konkretna krivda posameznika, mogoči različni disciplinski postopki, seveda pa ima vlada ključno besedo predvsem pri reelekciji in s tem povezano ohranitvijo mandata pravobranilca, je pojasnila državna sekretarka. Stvari sicer ne želi prejudicirati, saj je po njenem potrebno počakati na odgovore odrejenega nadzora.
Splošno sodišče Evropske unije v Luksemburgu je Slovenijo po torkovem pisanju časnika Dnevnik že 23. novembra lani obvestilo, da je izgubila tožbo proti Evropski komisiji zaradi 8,7 milijona evrov vredne kazni, ki ji jo je ta odmerila zaradi nepravilnosti pri razgradnji Tovarne sladkorja Ormož.
Kot dodaja časnik, sodišče o tožbi sploh ni vsebinsko odločalo, ampak jo je zavrglo, ker jo je slovensko državno pravobranilstvo oddalo prepozno, čeprav je imelo zanjo dva meseca časa.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je za ukrepe prestrukturiranja sladkorne industrije leta 2008 in 2009 ormoški tovarni skupaj izplačala 34,8 milijona evrov sredstev. Evropska komisija je leta 2010 opravila revizijo, v okviru katere je ugotovila, da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za shranjevanje sladkorja, in da tako ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti.
Komisija zato od Slovenije terja vračilo 25 odstotkov izplačane pomoči, to je 8,7 milijona evrov, s čimer pa se Slovenija ni strinjala, saj meni, da je bila popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti izvedena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi.
Nekdaj edina slovenska tovarna sladkorja je namreč dokončno in popolno ustavila proizvodnjo sladkorja, opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja, zaprla tovarno, v celoti odstranila proizvodne zmogljivosti ter vzpostavila dobre okoljske pogoje na lokaciji tovarne.
Na območju Slovenije proizvodnja sladkorja trenutno ni več mogoča, v celoti pa je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese. Se pa pojavljajo želje po njuni obuditvi, ko bodo leta 2017 v EU padle sladkorne kvote.