"Sistema ne postavljamo na novo, ker je veljavni zakonski okvir dober, uvajamo pa nekaj dodatnih varovalk, za katere verjamemo, da bodo uspešno zajezile neverjetno pravno domačijo, ki se dogaja v našem pravnem prostoru," je na novinarski konferenci po seji vlade predlagane spremembe komentirala Brecljeva.
Poudarila pa je potrebo po aktivni vlogi stečajnih upraviteljev pri uporabi prenovljenega zakona, kot tudi sodišč.
Pri novostih glede osebnega stečaja je izpostavila dodatno širitev nabora ovir za odpust obveznosti, s čimer naj bi preprečili, da bi dolgove odpisali tudi nepoštenim dolžnikom. "Dosledno sledimo načelu, da bo odpust obveznosti mogoč le za poštene in vestne dolžnike," je poudarila.
Tako ne more biti odpusta obveznosti za tiste dolžnike v osebnem stečaju, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Prav tako ne bo mogoče obveznosti odpisati tistim dolžnikom, pri katerih se je o tem odločalo pred manj kot desetimi leti.
Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen. "Ne samo da zakon izrecno navaja primere, kdaj odpust obveznosti ni mogoč. Dodajamo še generalno klavzulo, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presojati premoženjski položaj, način življenja dolžnika in šele nato presojati, ali mu je res lahko dan privilegij odpusta obveznosti," je poudarila državna sekretarka.
Ob tem je dodala, da je kljub posameznim ekscesnim primerom vendarle največ dobrovernih dolžnikov. "Odpust obveznosti je v največji meri dan dolžnikom, ki so res blizu ali na samem socialnem dnu," je povedala.
Ker so pri pripravi sprememb zakona imeli pred očmi slednje, so v predlog vgradili tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bi lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog za to pa mora dati upravitelj, je vnovič izpostavila aktivno vlogo upraviteljev.
Vlada na področju osebnega stečaja predlaga tudi podaljšanje roka za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - z zdajšnjih šest mesecev vse do konca preizkusnega obdobja. Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika bo namesto treh dolgo pet let, širi se tudi nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati.
Če je bilo po veljavnem zakonu mogoče izpodbijati pravne posle, ki jih je dolžnik sklenil s svojimi ožje povezanimi osebami, torej sorodniki, bo mogoče po novem izpodbijati tudi pravne posle, ki jih je sklenil s pravnimi osebami, ki so kakorkoli povezane z njim ali njegovimi sorodniki. "Vse to je lahko ovira za odpust obveznosti," je poudarila.
Da bi dolžniku preprečili skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta, dodaja pa se še pomembna določba: če se najde premoženje, ko so bile dolžniku obveznosti še odpisane, je mogoče doseči razveljavitev odpusta.
Vlada si želi sprejem in uveljavitev predlaganih novosti čim prej. Kot je pojasnila Brecljeva, bodo namreč veljale že za tiste postopke osebnega stečaja, ki so že v teku, a obveznosti še niso bile odpuščene.
Drugi sklop predlaganih sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa se nanaša na poenostavljeno prisilno poravnavo. Ta bo po novem možna le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe.
Ta vrsta prisilne poravnave nima vseh varovalk, ki so na voljo v klasični prisilni poravnavi in je zato cenejša. Kot je menila Brecljeva, si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo, poleg tega pa so pri teh družbah postopki nekoliko bolj strukturirani, zato so se odločili za spremembe.
