Pobuda, da varuh na ustavnem sodišču izpodbija novelo zakona o obrambi, je prišla z Radia Študent, ki je bil sicer tudi pobudnik referenduma o tem zakonu. Pri varuhu so pobudi delno prisluhnili in se odločili, da bodo na ustavnem sodišču izpodbijali določbe 37.a člena novele zakona o obrambi, ki daje možnost, da se vojski podeli nekatera policijska pooblastila.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil namestnik varuhinje Ivan Šelih, sicer ne delijo mnenja pobudnikov, da vojska ne bi smela izvajati drugih nalog in ne nasprotujejo njenemu večjemu angažiranju. So pa ta pooblastila v noveli zakona premalo jasno in določno zapisana. Po besedah varuhinje Vlaste Nussdorfer pa je jasnost in določnost predpisov eno temeljnih načel pravne države.
Predvsem gre za pooblastili napotitve ter obvladovanja skupin in množic, ki tudi v predpisih o policiji nista nikjer izrecno opredeljeni. Težavo pri varuhu vidijo tudi pri vprašanju nadzora in odgovornosti, poleg tega pa v zakonu niso opredeljeni pritožbeni mehanizmi. Zaradi nejasnosti in nedoločnosti ureditve bi lahko za posameznika nastale težko popravljive posledice zaradi teže posegov v človekove pravice, je dejal Šelih.
Določbe novele zakona o obrambi so tako po njihovem mnenju v nasprotju z 2., 19., 32. in 35. členom ustave. Varuh torej ustavnemu sodišču predlaga, naj sporno določbo zakona razveljavi, do odločitev pa zadrži njeno izvajanje in o zahtevi odloča absolutno prednostno, saj bi se lahko že v kratkem pokazala potreba po njenem izvajanju. Po besedah varuhinje pa bi bila še najhitrejša rešitev, če bi vlada predlagala spremembe zakona.
Ministrica za obrambo Andreja Katič pa je na današnji novinarski konferenci po seji vlade zagotovila, da so v dopolnitve zakona vgradili veliko varovalk. Tako bi moral o podelitvi policijskih pooblastil vojski z dvotretjinsko večino odločiti DZ, ob tem pa bi bile podrobneje opredeljene naloge in pooblastila na podlagi načrta sodelovanja s policijo. Ob tem je ministrica dopustila možnost, da se pri pripravi novega zakona o obrambi odpre razprava tudi o tem vprašanju in morebiti dopolni še omenjeni člen.
Pri varuhu pa se niso odločili za izpodbijanje zakona o nadzoru državne meje, ki je podlaga za postavitev ograje na meji. Takšno pobudo je varuhu predlagala belokranjska civilna pobuda. Po besedah namestnice varuhinje Kornelije Marzel so namreč mnenja, da zakon ni v nasprotju z ustavo. Omejevanje lastninske pravice, dostopa do vodnega javnega dobra in omejevanje svobode gibanja, kar so zakonu očitali pobudniki, so namreč ukrepi, ki jih ustava dopušča.
Je pa po njenih besedah vprašljiva izvedba posameznih ukrepov. Zato so na vlado naslovili nekaj predlogov. Med drugim so predlagali, naj vlada vsem oškodovanim zaradi obmejne ograje zagotovi ustrezno možnost poplačila škode ter ponovno pretehta upravičenost omejitve dostopa do javnega dobra tam, kjer je ukrep postavitve ograje prekomeren.
Vlada naj tudi preuči, ali izvedba postavitve ograje pomeni prekomerno omejitev svobode gibanja. Odločitev vlade o ograji z rezili brez ustreznega testa sorazmernosti lahko namreč pomeni kršitev človekovih pravic, zato pri varuhu pričakujejo, da bo vlada sprejela ustrezne ukrepe, morda celo odstranitev ograje in nadomestitev z milejšimi sredstvi.
Dopis so na vlado naslovili danes, Nussdorferjeva pa je hkrati predlagala, da jo predsednik vlade Miro Cerar sprejme na pogovor. Varuhinja je danes še povedala, da so pri obeh pobudah za ustavno presojo deloma dali prav obema pobudnikoma. Ob tem je zavrnila nekatere očitke, da so o pobudah predolgo odločali. Kot je dejala, so morali zadevi skrbno in temeljiti preučiti, saj "varuh ni poštar, ki bi kaj odnesel namesto koga".
