Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi.
Iz danes objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija s 35. mestom med 168 državami in oceno 60 za štiri mesta in za dve točki izboljšala rezultat iz leta 2014. Takrat je Slovenija namreč dobila 58 točk in je bila uvrščena na 39. mesto, je pa raziskava zajemala 175 držav.
Slovenija se na 35. mestu uvršča za Ciper, Izrael in Litvo (61 točk) ter pred Španijo (58) in Češko (56). Na ravni EU se je izmed 29 članic uvrstila na 18. mesto, z nekoliko podpovprečno oceno, ki je za EU znašala 67 točk.
Generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria je v zvezi s tokratno uvrstitvijo Slovenije na novinarski konferenci povedal, da gre praktično za neznaten napredek. Kot je opozoril, v Sloveniji še vedno obstaja mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove. To dokazujejo tudi odmevne afere, povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnih sredstev, nazadnje denimo v primeru visokega šolstva.
Večje pomanjkljivosti Doria opaža tudi v sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi. Tudi to pa vpliva na zaznavo korupcije v Sloveniji.
V TI menijo, da je ocena, ki jo za Slovenijo beleži indeks zaznave korupcije, slaba. Ta ocena je tudi znak, da morajo odločevalci pospešiti sistemske reforme na področju boja proti korupciji, zlasti na področju lokalne samouprave. Zlasti tu namreč v TI Slovenija zaznavajo pomanjkanje politične volje za sprejemanje ključnih odločitev s področja boja proti korupcije.
Je pa Doria tudi tokrat opozoril, da dogajanje na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) predstavlja tveganje za poslabšanje mednarodnega ugleda Slovenije na tem področju. Delo komisije je namreč neučinkovito, vse manj je sistemskih ukrepov, prav tako komisija prejema in obdela vse manj prijav. Vse to je tudi posledica slabe podobe komisije v javnosti, ki pa neposredno izhaja iz skrhanih odnosov v KPK, je še povedal Vid Doria.
V KPK pa medtem poudarjajo, da se zavedajo svoje odgovornosti in da si bodo z zakonitim, strokovnim in zavzetim delom prizadevali, da bo komisija krepila svoj ugled in da bo tudi sama še bolj aktivno delovala v boju proti korupciji.
V odzivu na raziskavo TI so tudi zapisali, da je Slovenija resda izboljšala rezultat, vendar pa komisija pri svojem delu večjega napredka ni zaznala. Korupcija in neprevzemanje odgovornosti za ravnanja na ključnih funkcijah v politiki, javnem sektorju in drugje sta še vedno eni temeljih ovir za boljši rezultat, menijo.
Zato so ponovno pozvali h konkretnim ukrepom za učinkovitejši boj proti korupciji na vseh ravneh. Obenem pa so pozdravili trenutne aktivnosti vlade na tem področju. Tako KPK z ministrstvom za javno upravo in drugimi organi že aktivno sodeluje pri pripravi novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Vendar pa je cilj - ničelna toleranca do korupcije - po oceni KPK še zelo oddaljen. "To lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh deležnikov, pri tem pa je pomembno, da se vprašanju krepitve integritete javnega sektorja, odgovornosti nosilcev javnih pooblastil, porabe javnih sredstev in upravljanja z državnim premoženjem ter krepitve institucij pravne države posveti več pozornosti," so opozorili v komisiji.
Na globalni ravni sicer več kot šest milijard ljudi živi v državah, ki imajo resne probleme s korupcijo. Več kot dve tretjini od skupno 168 držav, kolikor jih je zajetih v raziskavi, je doseglo manj kot 50 točk.
Letos je najboljši rezultat z 91 točkami znova dosegla Danska, ki je bila na vrhu tudi lani. Sledijo Finska (90), Švedska (89), Nova Zelandija (88) in Nizozemska (87).
Vse države v vrhu imajo enake značilnosti - visoko stopnja svobode medijev; dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, tako da javnost ve, od kje denar prihaja in čemu je namenjen; visoko stopnjo integritete nosilcev javnih funkcij; in da sodišča ne razlikujejo med revnimi in bogatimi ter da je pravosodje resnično neodvisno od drugih vej oblasti, pojasnjujejo v TI.
V svetu sta se na rep lestvice uvrstili Somalija in Severna Koreja z vsega 8 točkami. Sledita Afganistan (11) in Sudan (12). Na repu lestvice so sicer večinoma države, ki so vpletene v krvave in dolgotrajne konflikte. Kar pet od desetih najbolj koruptivnih držav spada med deset najmanj varnih držav na svetu.
