Med novostmi v predlogu novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je objavljen med vladnimi gradivi, je uporaba nekaterih instrumentov, sedaj namenjenih velikim in srednje velikim podjetjem, tudi za majhne družbe.
Postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga je uvedla novela iz decembra 2013, je namenjen velikim in srednje velikim podjetjem, ki jim grozi, da bodo v roku enega leta postale insolventne. Družbe se lahko v okviru postopka, med katerim so zaščitene pred prisilno poravnavo, stečajem ali izvršbo, s finančnimi upniki dogovorijo o finančnem prestrukturiranju. Postopek se lahko začne ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum pa morajo potrditi imetniki 75 odstotkov teh terjatev.
Za te bi po novem veljala tudi posebna pravila prisilne poravnave, ki sicer veljajo za velike in srednje velike družbe - med drugim lahko postopek predlagajo tudi finančni upniki, ki lahko pripravijo tudi načrt finančnega prestrukturiranja in prevzamejo vodenje, možen je dogovor o spremembi tako navadnih kot zavarovanih terjatev.
Poenostavljena prisilna poravnava bi bila (znova) omejena le na mikro družbe in samostojne podjetnike.
Ministrstvo navaja oceno Finančne uprave RS (Furs), da se v praksi vse pogosteje kaže, da glavni cilj dolžnikov v okviru poenostavljene prisilne poravnave ni učinkovito prestrukturiranje, ampak predvsem izognitev plačilu obveznosti, tudi davčnih.
Vzrok za to naj bi bil neuravnotežen položaj dolžnika in upnikov izrazito v prid dolžnikom. V postopku ne sodeluje upravitelj in ni predvidena ustanovitev upniškega odbora, posledično v tem postopku ni nadzora nad poslovanjem dolžnika in ni organa upnikov, kot je pri redni prisilni poravnavi. Če poenostavljena prisilna poravnava ni izglasovana, ji posledično ne sledi stečaj kot pri redni prisilni poravnavi.
Furs ugotavlja, da nekateri dolžniki načrtno slabijo terjatve, izvajajo odpise in povečujejo stroške z namenom, da prikažejo insolventnost, nato pa začnejo postopek poenostavljene prisilne poravnave in dosežejo odpis dolgov (v skoraj vseh primerih tudi visokih davčnih obveznosti). Načrti finančnega prestrukturiranja so nerealno zastavljeni, tako da država redko da soglasje k predlagani poenostavljeni prisilni poravnavi, so zapisali v gradivu.
Novosti v zakonu so predvidene tudi glede osebnega stečaja, s katerimi naj bi med drugim izboljšali položaj upnikov in omejili zlorabe.
Tako bi med drugim podaljšali obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika s treh na pet let. Hkrati bi razširili nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati, tako da bi poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajeli tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami. Predvidene so nekatere dodatne ovire za odpust obveznosti, da bi omejiti možnosti zlorabe.
Sodišče bi lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, skrajšalo dveletno preizkusno obdobje, in sicer na najmanj šest mesecev.
Rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti se bi po predlogu z dveh let podaljšal na tri leta.
Upniki, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti (in ga prikril), bi imeli po novem možnost doseči razveljavitev odpusta obveznosti že, če bi predlagali začetek stečajnega postopka nad takim premoženjem. V tem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti ne bi bilo vezano na triletni rok.
