c S

S predlogom nove uredbe za državno upravo natančneje opredeljena pripravljenost za delo

26.01.2016 15:33 Ljubljana, 26. januarja (STA) - Na ministrstvu za javno upravo so pripravili spremembe uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki posega v ureditev pripravljenosti za delo. Predlog natančneje ureja primere, v katerih se lahko odredi pripravljenost, po navedbah ministrstva pa razlog za njegovo pripravo niso nekatere ugotovitve o neupravičenih izplačilih dodatkov.

Predlog spremenjene uredbe, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, tako pripravljenost za delo na domu opredeljuje kot poseben delovni pogoj, ki ga delodajalec odredi izjemoma, kadar dela ni mogoče opraviti z drugačnim razporedom dela javnih uslužbencev.

Za nujne primere se šteje, ko je treba preprečiti neposredno nevarnost za nastanek naravne in druge nesreče ali odpraviti njene posledice ter preprečiti resno škodo delodajalcu. Pripravljenost za delo na domu se lahko odredi tudi v primeru, ko je treba zagotoviti nemoteno delo organa, preprečiti storitev hujših kaznivih dejanj ali zavarovati življenje in zdravje večjega števila oseb.

Javni uslužbenec se mora v času pripravljenosti delodajalcu odzvati v eni uri, pripravljenost za delo na domu pa se ne šteje v delovni čas.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, že veljavna uredba določa, da se v organu državne uprave lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačna oblika pripravljenosti za delo. To pomeni, da ima državna uprava že sedaj pravno podlago, ki vsebuje razloge za odrejanje pripravljenosti. Določene kategorije javnih uslužbencev (na primer policisti, vojaki, pravosodni policisti, gasilci, diplomati) pa imajo to urejeno v področnih zakonih.

Razlog za pripravo sprememb tako po navedbah ministrstva niso bili inšpekcijski nadzori in ugotovitve, da v določenih organih javnega sektorja ni pravne podlage za odrejanje pripravljenosti. Namen sprememb je bil primere, ko je možno odrejanje pripravljenosti, še bolj natančno opredeliti, pojasnjujejo na ministrstvu.

Vlada se je namreč s sindikati javnega sektorja konec leta 2015 dogovorila, da se bo v letu 2016 uredil institut pripravljenosti na delo, kar zahteva tako natančno ureditev primerov in pogojev, ko je ta institut možno uporabiti, kot tudi ureditev višine plačila. Vlada in sindikati so se dogovorili, da bo drugačna ureditev plačilo dodatka za pripravljenost urejena do konca aprila 2016.

Podatkov o odreditvi pripravljenosti za delo v različnih organih državne uprave na ministrstvu nimajo. So pa pojasnili, da je glede plačila pripravljenosti v kolektivni pogodbi za javni sektor določeno, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.