Cilj novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja je zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja. Ponovna uporaba pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Po noveli so v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.
Novela določa tudi, da mora po njeni uveljavitvi vlada uskladiti tudi uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Uredba, ki so jo pripravili na ministrstvu za javno upravo, določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
Kot med drugim določa uredba, morajo organi v svetovni splet posredovati podatke o svojih storitvah ter ves čas zagotavljati nemoteno dostopnost, dosegljivost, racionalnost in uporabnikom prijazno zasnovo svojih spletnih strani.
Organ po določbah iz uredbe zaračuna prosilcu informacij javnega značaja stroške za posredovanje informacij, kot so posredovanje prepisa, fotokopije ali nosilca elektronskega zapisa zahtevane informacije, pretvorbo informacije iz elektronske v fizično obliko ali obratno, če se informacija nahaja izključno v eni od obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v drugi, poštnino za pošiljanje po pošti. Ne zaračunava pa stroškov za vpogled v dokumente, ki ne terja izvajanja delnega dostopa, za telefonsko posredovanje informacij, za posredovanje informacij po elektronski pošti, če jih ni treba pretvarjati v elektronsko obliko, in stroškov za posredovanje informacij s pomočjo telefaksa, ki skupaj ne presegajo petih strani.
V uredbi so natančno določene tudi cene materialnih stroškov za storitve posredovanja informacij javnega značaja, denimo šest centov za eno stran fotokopije formata A4 in 2,09 evra elektronski zapis na zgoščenki.
Nekateri organi lahko zaračunavajo tudi ceno ponovne uporabe, pri čemer morajo enkrat letno oblikovati ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene tako, da pri izračunu upoštevajo ceno razpolaganja z zahtevanimi informacijami, delež ponovne uporabe v pridobitne namene glede na celoten obseg predvidene uporabe in druge omejitve.
