Doslej še nobena od škofij v Rimskokatoliški cerkvi ni bila uspešna pri ugovoru o pomanjkanju pasivne legitimacije, na kar so se neuspešno sklicevale tudi v slovenskem primeru tožene Nadškofija Maribor, Škofija Celje in Župnija Artiče, piše današnje Delo.
Omenjene tri so tako po mnenju sodišča nedvomno odgovorne za ravnanje svojega župnika Karla Jošta, ki so mu pred leti sodili zaradi očitkov o spolni zlorabi otrok. Vrhovni sodniki so menili, da je duhovnik v razmerju do tistih, ki jih poučuje verouk, s Katoliško cerkvijo, znotraj nje pa posamezno župnijo, predpostavljeno škofijo in nadškofijo, v katero je ta povezana, funkcionalno tako zelo povezan, da to poslanstvo opravlja pod njihovim vodstvom oziroma oblastjo kot del njihovega poslanstva oziroma naloge in s tem tudi v njihovem interesu.
To pa je delovno razmerje v tisti obliki, kot ga je imel v mislih zakonodajalec in ki narekuje skupno odgovornost vseh toženk za škodo, ki jo je povzročil duhovnik, ki je neposredno opravljal to poslanstvo. "Odgovornost katere koli toženke ne izhaja iz položaja pokojnega kot župnika, ampak iz njegovega položaja osebe, ki je učila verouk," so po poročanju Dela še zapisali na vrhovnem sodišču.
Odvetnik tožeče stranke Rok Čeferin je v odzivu na sodbo za Delo dejal, da je z njo njihova stranka končno dobila zadoščenje za trpljenje, ki ji ga je s spolno zlorabo povzročil duhovnik. "Poudariti velja, da je bilo to trpljenje še večje zaradi odnosa cerkvenih oblasti do naše stranke, saj ji po zlorabi niso omogočile niti moralne niti materialne pomoči, temveč so le arogantno zavračale kakršnokoli odgovornost za nastalo škodo," je dejal.
Po Čeferinovem mnenju bodo tudi druge žrtve zlorab "na podlagi tega pomembnega precedensa vrhovnega sodišča lažje dobile pravično zadoščenje za svoje duševne bolečine".
V Slovenski škofovski konferenci so v odzivu za STA napovedali pritožbo na ustavno sodišče, sicer pa sodbe niso želeli komentirati. "Pravni postopki do končne razsodbe še niso zaključeni. Stališče Katoliške cerkve bo razvidno iz vsebine pritožbe na ustavno sodišče, ki bo vložena v zakonskem roku 60 dni od prejema sodbe," so zapisali.
Artiški duhovnik Karl Jošt je bil pred leti obtožen 16 nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost deklic, ki so jih starši pošiljali k verouku, zlorabe pa so se dogajale v prostorih župnišča, veroučne učilnice in spovednice. Ker je umrl pred koncem sojenja, mu krivde v kazenskem postopku niso dokazali, zato so se s tem vprašanjem ukvarjali v civilnem postopku, ki ga je leta 2007 sprožila ena izmed Joštovih žrtev.
Okrožno sodišče je dvakrat razsodilo, da je Cerkev odgovorna za župnikovo ravnanje in da mora žrtvi zaradi hudih duševnih bolečin in zdravstvenih težav, ki so posledica več let trajajoče spolne zlorabe in s katerimi se še vedno spopada zdaj odrasla ženska, plačati 80.000 evrov z obrestmi. Temu je novembra 2013 pritrdilo višje, zdaj pa še vrhovno sodišče.
