Po zakonu o financiranju občin bi morale občine za vsako proračunsko leto prejeti sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Veljavna ureditev v zakonu o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto pa določa to sofinanciranje v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe, za sofinanciranje v višini treh odstotkov pa imajo občine možnost prejeti povratna sredstva, torej kot kredit od države, je pojasnil Smrdelj. Takšno početje s strani države je po njegovem mnenju "enostavno nesprejemljivo".
Kot je spomnil Smrdelj, 21. člen zakona o financiranju občin, ki določa sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov, ni bil nikoli v celoti uveljavljen. Njegova uveljavitev je bila od leta 2007 predvidena postopno, a so višino sofinanciranja zaradi krize v letih 2011 in 2012 zamrznili na štirih odstotkih, nato pa so jo še znižali. Tako je bilo za lani predvideno sofinanciranje v višini dveh odstotkov, od katerih pa naj bi se po dogovoru en odstotek realiziral letos, za letos pa je v zakonu predvideno sofinanciranje v višini dveh odstotkov in možnost pridobitve povratnih sredstev.
Slednje po Smrdeljevih besedah pomeni spodbujanje k dodatnemu zadolževanju občin, kar pa se mu ne zdi smotrno in smiselno, sprašuje se tudi, kako bodo občine vračale ta sredstva. Po njegovem prepričanju gre torej za zgolj dvoodstotno sofinanciranje investicij, razkorak do šestodstotnega pa je 43 milijonov evrov.
Ta izpad bodo občine občutile zelo različno, je opozoril Smrdelj. Sredstva se namreč po mnenju združenja v nesorazmernem obsegu jemljejo najšibkejšim območjem Slovenije, s tem pa se v neenakopraven položaj postavlja prebivalce različnih občin, saj jih omenjeni ukrep prizadene v zelo neenakomernem obsegu.
Pri dodeljevanju teh sredstev se namreč uporabijo z zakonom določeni kazalniki, kot so redkost poselitve, zmožnost lastnega financiranja, prisotnost v obmejnem pasu in obremenjenost z lokalnimi cestami, zato daleč največ sredstev za sofinanciranje dobijo najšibkejše občine, je pojasnil.
Tako denimo izpad omenjenih sredstev za sofinanciranje po izračunih združenja v občini Solčava znaša okoli 383 evrov na prebivalca, v občini Bovec 201 evro na prebivalca in v občini Kostel 190 evrov na prebivalca, v občinah Ankaran, Domžale, Kranj, Mengeš, Trzin pa manj kot pet evrov na prebivalca, v Mestni občini Ljubljana celo manj kot dva evra na prebivalca.
Ker gre za dodatne vire občinam za izvajanje investicij, ki so nujno potrebne za izvajanje obveznih nalog občin, to po Smrdeljevih besedah pomeni, da bodo te občine zelo težko izvajale resne rekonstrukcije in sanacije šol in vrtec, vodovodnih sistemov, kanalizacij in čistilnih naprav. "Nedopustno je, da se na tak način ruši sistem financiranja med občinami," je poudaril Smrdelj.
Kot je dejal, bodo pozvali vse občine, ki so oškodovane, da ustavno presojo vložijo tudi same, saj v več vlogah lahko opozorijo na veča aspektov, občine lahko tako pojasnijo tudi svoje konkretne primeri. Upa, da bo ustavno sodišče o zahtevi odločilo v sorazmerno kratkem času, da bo njihova odločitev lahko podlaga za izplačila že v letu 2016. Cilj pa je, da za letos predvideni trije odstotki povratnih sredstev za sofinanciranje investicij postanejo nepovratni, je dodal.
Ob tem je Smrdelj napovedal tudi, da bodo zelo verjetno skupaj s Skupnostjo občin Slovenije vložili tudi tožbo ali ustavno presojo zaradi višine povprečnine, ki je prav tako nižja od zakonsko predvidene. Kot je pojasnil, pa še pripravljajo argumentacijo, saj morajo dokazati, da z zdaj dodeljeno povprečnino ni možno izvajati z zakonom dodeljenih obveznih nalog. Občine zato po njegovih besedah sredstva za te naloge namenjajo tudi iz sredstev za najemnine, komunalnih prispevkov in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča.
