Projekt prinaša možnost, da storilci kaznivih dejanj, predvsem tisti, zasačeni na kraju kaznivega dejanja, preprosto povedano, kmalu po dogodku na sodišču priznajo dejanje in s tem sebi pa tudi policiji, tožilstvu in sodiščem prihranijo kar nekaj časa, to pa pomeni razbremenitev.
V primeru 48-urnih policijskih pridržanj ob prijetju storilca se namreč postopki po pojasnilu sodišča izpeljejo v nekaj urah. Projekt omogoča sedaj veljavni zakon o kazenskem postopku, določila pa so uporabna tako za obdolžene, ki so na prostosti, kot tiste, ki so v pridržanju ali priporu.
Projekt je po njihovem mnenju povsem realen za denimo vlomne tatvine. Te predstavljajo kar četrtino vseh kazenskih zadev, ki jih v obravnavo dobi sodišče.
Sodišče namreč opaža, da je priznanj krivde na predobravnavnih narokih veliko, zelo malo pa je predhodnih sporazumov o priznanju krivde med tožilci in obtoženci, pravijo.
Osumljenci, ki krivdo priznajo, se morajo pred tem s podpisom izjave odpovedati pritožbi na obtožnico in osemdnevnemu roku za pripravo na obrambo. Seveda je to mogoče le pod pogojem, da ima obtoženi svojega zagovornika, ali pa mu odvetnika po uradni dolžnosti zagotovi sodišče, dodajajo. Ob tem pa na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer prvi uvajajo ta projekt, poudarjajo, da z kljub možnosti ponudbe za priznanje krivde nikogar k ničemur ne silijo.
Postopek je sicer teoretično možen za vsa kazniva dejanja, a je po oceni ljubljanskega okrožnega sodišča nemogoče pričakovati, da bi se po omenjenem postopku reševala najhujša in najbolj zapletena kazniva dejanja.
Za izvedbo projekta imajo na omenjenem sodišču na razpolago štiri sodnike, ki dežurajo vsak dan od 16. do 22. ure in ob dela prostih dnevih. Z ljubljanskega okrožnega tožilstva še niso sporočili, koliko njihovih zaposlenih je vpetih v to sodno novost, Odvetniška zbornica Slovenije pa podatkov, koliko odvetnikov sodeluje v projektu, nima, so pojasnili za STA.
Odvetniška zbornica na projekt gleda tudi precej bolj zadržano kot ostali njegovi udeleženci. Vodstvo zbornice je v dopisu predsedniku ljubljanskega okrožnega sodišča Marjanu Pogačniku poudarilo, da je projekt, kot je procesno zastavljen, v nasprotju s členom ustave, ki zagotavlja pravna jamstva v kazenskem postopku, in v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku.
Vloga zagovornika je zreducirana zgolj na to, da se izpolni formalno zahtevo obvezne obrambe. Zagovornik je torej le opazovalec dogajanja, z njim pa ni v celoti seznanjen, ugotavlja zbornica. Zanje projekt torej ni primeren.
Za ocene o uspešnosti je sicer še preuranjeno, pravijo na sodišču, saj je projekt šele zaživel in se torej komaj uveljavlja.
