c S

Slovenija postaja članica Sveta ZN za človekove pravice

04.01.2016 07:35 Ljubljana, 01. januarja (STA) - Slovenija z današnjim dnem za tri leta drugič postaja članica Sveta ZN za človekove pravice. Za članico tega 47-članskega telesa ZN s sedežem v Ženevi jo je konec oktobra lani ob podpori 179 držav izvolila Generalna skupščina v New Yorku, kar na MZZ ocenjujejo kot priznanje slovenskemu doprinosu k zaščiti in uveljavljanju človekovih pravic v svetu.

Svet za človekove pravice je najpomembnejše telo ZN na področju spodbujanja, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu. Slovenija je že bila njegova članica v obdobju 2007-2010, takrat pridobljene izkušnje pa bo uporabila za učinkovito delo v ponovni funkciji članice, napovedujejo na zunanjem ministrstvu.

Izvolitev za članico sveta v obdobju 2016-2018 na MZZ ocenjujejo kot priznanje Sloveniji in slovenski diplomaciji ter dolgoletnemu angažiranemu in pozitivnemu doprinosu k zaščiti in uveljavljanju človekovih pravic v svetu.

Slovenija bo kot članica sveta posebno pozornost namenila tradicionalnim prioritetam na področju človekovih pravic, to je pravicam otrok in starejših, enakosti med spoloma in pravicam žensk, zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, izobraževanju za človekove pravice in povezavi med okoljem in človekovimi pravicami.

Prizadeva si za univerzalno odpravo smrtne kazni ter odpravo rasizma, diskriminacije, ksenofobije in ostalih oblik nestrpnosti. Posebno pozornost posveča preprečevanju grobih kršitev človekovih pravic in množičnih hudodelstev in v tem okviru uveljavlja koncept odgovornosti zaščititi ter preventive.

Svet za človekove pravice je bil ustanovljen leta 2006 z resolucijo Generalne skupščine in je nasledil Komisijo za človekove pravice. Sestavlja ga 47 držav članic iz geografskih skupin sistema ZN, ki so vanj izvoljene za obdobje treh let z možnostjo največ dveh zaporednih mandatov.

Afriški skupini v svetu pripada 13 sedežev, Aziji in Pacifiku prav tako 13 sedežev, Latinski Ameriki in Karibom osem, Zahodni Evropi in drugim sedem ter Vzhodni Evropi šest. V vzhodnoevropski skupini sta se z letošnjim letom sprostili dve mesti, za kateri sta se na oktobrskem glasovanju v GS ZN potegovali le Slovenija in Gruzija. Skupaj je bilo takrat v svet izvoljenih 18 držav.

Svet ZN za človekove pravice vsako leto opravi tri redna zasedanja. Sestaja se tudi na posebnih zasedanjih, ko se v svetu oziroma neki državi zgodijo hude kršitve človekovih pravic, članice pa se želijo nanje čim hitreje odzvati.

V okviru sveta delujejo tudi drugi mehanizmi, med njimi univerzalni periodični pregled, ki obravnava stanje človekovih pravic v vseh članicah ZN. Svet lahko ustanavlja tudi preiskovalne komisije in t. i. posebne postopke (neodvisne strokovnjake in posebne poročevalce) za posamezna tematska področja ali za stanje človekovih pravic v posameznih državah.

Svet se je tako na primer decembra odločil raziskati kršitve človekovih pravic v Burundiju, odmevne pa so bile sicer predvsem preiskave, ki jih je odredil zaradi kršitev v Gazi. Že poleti 2011 je oblikoval tudi neodvisno mednarodno komisijo za Sirijo.