Brglez je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so v DZ, tudi on sam, aktivno sodelovali v smeri zaščite Šircljeve integritete. Zato so po njegovem mnenju nekatere izjave članov SDS na njegov račun neresnične in neprimerne. O tem, kaj je in kaj ni predmet zasega policistov, po Brglezovih navedbah ne odloča DZ, pač pa je to predmet sodne odredbe.
"Razumem, da je položaj stresen. A ni stresen le za poslansko skupino in stranko SDS, ampak tudi za druge poslance in zaposlene v DZ," je dejal Brglez. Ob tem je poudaril, da mora zaupati organom pregona, da delujejo objektivno, in da verjame, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. Priznava pa, da si takih postopkov v DZ ne želi, ker "ne ustvarjajo klime, ki bi bila potrebna za to, da bi lahko delo v DZ potekalo nemoteno".
Zavarovanje poslančeve integritete, a sočasno dopuščanje, da preiskovalni organi skladno z odredbo sodišča opravijo svoje delo, je z njegovega vidika, kot pravi, najpomembnejše. Spomnil je, da je v torek odredil tudi prekinitev seje DZ in takoj sklical vse vodje poslanskih skupin, zatem pa se posvetoval o pravnih vidikih glede nadaljevanja seje.
Brglez je odgovoril tudi na nekatere očitke vidnih predstavnikov SDS glede postopkov v kriminalistični preiskavi v DZ. Prvak SDS Janez Janša je zjutraj dejal, da so preiskovalci v DZ ob strinjanju Brgleza odnesli celotno elektronsko korespondenco Širclja za določeno časovno obdobje v letu 2013. Brglez ob tem poudarja, da ga kot predsednika DZ zavezujeta sodna odredba in zakon. "Kaj si o tem mislim, je sploh zunaj vprašanja. Tudi nisem advokat katere od strani, pač pa je sodna odredba glede na obstoječo zakonodajo zame zakon," je poudaril.
Tudi na Šircljevo izjavo, da so bili postopki odvzema elektronske dokumentacije v DZ nepravilni, je Brglez odgovoril z zagotovilom, da so poskušali narediti vse za udejanjanje sodne odločbe in zakonov, sočasno pa za zavarovanje Šircljeve integritete ter integritete dela DZ.
Predsednik DZ je še poudaril, da smo pred zakonom vsi enaki in da so v tem primeru merodajne le odločbe zakona o kazenskem postopku, ki govorijo zlasti o tem, da je predstojnik organa obveščen o celotni zadevi, zatem pa mora ravnati v skladu z odredbo. "O tem, ali je ta sorazmerna ali ne, ne odločam sam in ne bi bilo neprimerno, da bi se spuščal v tovrstne ocene," je dejal.
Medtem pa danes še ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali so bili poslanci ob prejemu mandata opozorjeni, da se s službenim elektronskim naslovom odrekajo zasebnosti in je njihova celotna korespondenca na voljo v primerih, ko pride do preiskave. Je pa to po Brglezovih besedah dobro vprašanje, na katerega bo pisno odgovoril.
Pojasnil je, da so v skladu s sodno odredbo preiskovalcem predali elektronsko pošto Širclja za časovno obdobje od 20. marca do 13. septembra 2013. Glede na odredbo so lahko "od zunaj" posegli v zadevo le toliko, da so preiskovalci zasegli sporočila določenega časovnega obdobja, je povedal Brglez. Dodal je, da je do tega prišlo po usklajevanju s kriminalisti. V zapisniku je tako po predsednikovih besedah naveden tudi ugovor Šircljevega odvetnika Francija Matoza.
Ob tem je ocenil, da je za razliko od postopka kriminalistične preiskave v DZ letos spomladi postopek preiskave poslanca Andreja Širclja potekal bolj korektno in bil predvsem časovno daljši.
Brglez je sicer danes zavrnil nekatere navedbe, da so takšni preiskovalni postopki posebnost slovenskega prostora, saj je ureditev po svetu po njegovih besedah zelo različna. Ob tem je navedel primer afere Hillary Clinton, ki je še marca 2015 vztrajala, da ne dovoli nadzora nad zasebnim strežnikom in ga ne želi predati. A je avgusta njen odvetnik predal tako zasebni strežnik kot prenosni disk, poleg tega pa je FBI od ameriškega State Departmenta zahteval predajo vseh strežnikov, ki so bili uporabljeni za komunikacijo s Clintonovo v času njenega ministrovanja. Najprej je State Department to zavrnil, zatem pa je FBI v samih prostorih zasegel štiri od teh strežnikov, je povedal Brglez.