Hišne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so tako nadaljevanje oktobrskega obiska kriminalistov na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predkazenski postopek poteka zoper več oseb, ki naj bi storili kaznivo dejanje pri vodenju gospodarske dejavnosti zato, da bi drugemu pridobili premoženjsko korist oz. povzročili premoženjsko škodo, pri čemer naj bi naklepoma zlorabili svoj položaj in dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem.
Kriminalisti so preiskovali sum zlorabe položaja v povezavi izplačili računov v skupnem znesku približno 2,8 milijona evrov na podlagi svetovalnih pogodb. NPU je predkazenski postopek začel marca na podlagi prijave računskega sodišča, ki je v reviziji odkrilo sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci.
Iz odredbe za današnje hišne preiskave izhaja, da tožilstvo na podlagi dosedanjih ugotovitev sumi, da naj bi takratni izvršni direktorji DUTB Aleš Koršič, Boštjan Gjerkeš in Torbjörn Mansson zlorabili svoj položaj, takratni predsednik upravnega odbora t. i. slabe banke Šircelj in "druge do sedaj neugotovljene osebe" pa naj bi jim pri tem pomagali.
Šicelj naj bi pomagal s tem, da se je v času med 7. in 22. marcem 2015 v Ljubljani in Stockholmu dogovoril za sodelovanje z družbo Quartz+Co in Manssonom, na podlagi tega pa je DUTB sklenila svetovalno pogodbo s Quartz+Co, čeprav naj bi "vsi člani upravnega odbora vedeli, da storitve s strani Quartz+Co nikoli ne bodo opravljene, vsaj ne v celoti". DUTB je družbi nato račune plačal, kljub temu da naj storitve ne bi bile opravljene.
V dosedanjem predkazenskem postopku in preverjanju ugotovitev računskega sodišča so kriminalisti namreč ugotovili, da storitve po svetovanih pogodbah s Quartz+Co (v višini 2,5 milijona evrov), Zolfo Cooper (okoli 400.000 evrov), Hansahandelshaus (okoli 100.000 evrov) in Odvetniki Šelih & partnerji (68.000 evrov) "po večini niso bile opravljene, saj ne obstoji nikakršna dokumentacija", nekateri zaposleni v DUTB (med njimi Mansson in Janne Harjunpää) pa hkrati partnerji, zaposleni ali družbeniki v teh svetovalnih družbah.
Na ta način naj bi osumljeni tem družbam na škodo DUTB in države omogočili veliko premoženjsko korist v za zdaj še neugotovljenem znesku, ki pa znatno presega 50.000 evrov.
Aktivnosti kriminalistov na sedežu SDS in v prostorih poslanske skupine največje opozicijske stranke v DZ so pričakovano dobile politične razsežnosti. Prvak SDS Janez Janša je že takoj preiskavo označil kot izgovor za zaseg strežnika SDS in zagotovil, da ga stranka ne bo izročila. "Ne bomo ovirali preiskave, preprečili pa bomo zlorabe," je dejal.
Janša je izrazil prepričanje, da želijo preiskovalci zaseči vse podatke z njihovega strežnika, z utemeljitvijo, da ima Šircelj na njem elektronsko pošto. "Na njem ima elektronsko pošto med 15.000 in 20.000 naših članov. Gre za bizaren izgovor, sprožiš postopek proti enemu članu in tako prideš do celotne elektronske komunikacije največje opozicijske stranke," je dejal prvak SDS.
Po popoldanskem koncu preiskave na sedežu stranke SDS pa je dodatno ocenil, da gre za preusmerjanje pozornosti pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi, ki je po njegovem mnenju "strateškega pomena" za prihodnost Slovenije in obstoj slovenskega naroda. Ob tem je ponovil, da je po pregledu Šircljeve komunikacije postalo jasno, da ni cilj ni bil poslanec SDS. "Cilj je bil, da se pride do strežnika SDS, in tukaj jim ni uspelo," je dejal.
Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je preiskavo označil kot vrsto naključij, ki sovpadajo in dajo slutiti, da gre za politični projekt SMC. "Problem preiskave je, da se je zapečatilo prostore poslanca v času opravljanja njegove funkcije in da se dodatno preiskuje tudi SDS na njenem sedežu," je dejal Tanko.
Tako Janša kot Šircelj sta menila še, da gre za dodaten poskus diskreditacije, potem ko so sumi nepravilnosti pri delovanju DUTB že pripeljali do razrešitve nekaterih tujih članov vodstva t. i. slabe banke. "Gre za dodatno porcijo diskreditacije, potem ko se je v slabi banki že zgodila likvidacija," je ponazoril Janša.
Očitke o tem, da so želeli priti do strežnika SDS, so popoldne ostro zavrnili v policiji. Zagotovili so, da na sedežu SDS nikakor niso hoteli zaseči strežnika, pač pa pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja.
Sodna odredba, ki je bila podlaga za današnje preiskave, sicer med drugim odreja tudi zaseg predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek in bi lahko razkrili vsebino korespondence in dogovarjanj med osumljenim in drugimi osebami. Med predmeti navaja tudi naprave in nosilce s podatki v elektronski obliki, kot so telefoni, računalniki, optični mediji, spominske kartice, strežniki idr.
Glede tega vprašanja se je oglasila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V načelnem stališču je navedla, da bi odredba sodišča morala vključevati možnost, da se zaseže zgolj osumljenčev poštni nabiralnik ter da se tako izogne zasegu celotnega poštnega strežnika, če dejanske okoliščine to omogočajo.
Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je medtem zavrnila kakršne koli "politične ocene in insinuacije" o vpletenosti SMC v kriminalistično preiskavo. V SMC verjamejo, da bo NPU kot samostojen in neodvisen organ v sklopu svojih pristojnosti strokovno opravil svoje delo.
Današnje aktivnosti kriminalistov v DZ so medtem dvignile obrvi pri nekaterih izvoljenih predstavnikih ljudstva. Zaradi prihoda kriminalistov in obstrukcije SDS je bila poleg tega za okoli tri ure prekinjena decembrska redna seja DZ.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je dejal, da gre za poseg izvršilne veje oblasti v zakonodajno. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je medtem dejal, da smo pred zakonom sicer vsi enaki, a je kljub temu zadnji čas, da se naredi protokol vstopa v DZ. Poslanec DeSUS in podpredsednik DZ Primož Hainz je po drugi strani ponovil, da bi DZ moral imeti svoje varnostnike.
Še dlje so šli v SDS, saj je poslanec stranke in predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims na hitro sklical terensko sejo komisije, v okviru katere so obiskali Generalno policijsko upravo in upravo kriminalistične policije, da bi opravili nadzor nad njunim delovanjem. Pri teh aktivnostih so sodelovali člani komisije iz vrst SDS in SMC, ostali pa ne. Zapisnik o opravljenem obisku bo komisija obravnavala v sredo, ko je pričakovati tudi nadaljnje politično odmevanje današnjih preiskav.