Glavni namen novele je implementacija evropske direktive iz leta 2013, ki je dodatno spodbudila odpiranje podatkov na način, da organi ne zaračunavajo več cene ponovne uporabe ter da ponudijo podatke na učinkovit in enostaven način preko spleta.
Ponovna uporaba pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Po noveli so v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.
Koalicijske poslanske skupine so sicer v ponedeljek umaknile dopolnilo k 24. členu novele, po katerem bi lahko državni organi prosilcem za dostop do informacij javnega značaja poleg materialnih stroškov, ki se plačujejo že po trenutnem zakonu, zaračunavali tudi stroške dela. Dopolnilo je naletelo na odklonilo stališče tako informacijskega pooblaščenca kot novinarskih organizacij.