Policija je namreč na SDS izvedla hišno preiskavo, v kateri je preiskovala sum pomoči pri nadaljevanem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi ga storil poslanec SDS Andrej Šircelj. Pri tem naj bi po začetnih navedbah SDS policija želela zaseči tudi celoten strežnik SDS.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za STA poudarila, da s preiskavo ni seznanjena oziroma je z njo seznanjena le iz medijev, da pa se Informacijski pooblaščenec tudi sicer po sklepu ustavnega sodišča ne sme opredeljevati do posameznih dejanj v konkretnem kazenskem postopku.
Je pa podala splošno mnenje. Kot pravi, se poštni nabiralniki posameznih oseb največkrat nahajajo v obliki ločene datoteke oziroma jih je mogoče enostavno odsvojiti od nabiralnikov drugih oseb na istem strežniku.
"S tega stališča menimo, da bi predlog za odredbo oz. odredba sama morali vključevati možnost, da se zaseže zgolj osumljenčev nabiralnik, ter da se torej izogne zasegu celotnega poštnega strežnika, seveda če dejanske okoliščine to omogočajo," je zapisala.
Dodaja še, da ima "imetnik strežnika pravico biti prisoten pri zavarovanju iskanih podatkov ter izpostaviti to dejstvo oz. prostovoljno izročiti samo nabiralnik osumljenca". V zvezi z omenjeno hišno preiskavo pri Informacijskem pooblaščencu sicer še niso dobili nobenih pritožb ali prijav.
Zakon o kazenskem postopku med drugim določa, da morata biti zaseg in zavarovanje elektronskih podatkov opravljena na način, "s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci ali obdolženci, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter se ne povzroča nesorazmerna škoda zaradi nezmožnosti uporabe elektronske naprave".
Kriminalisti so sicer preiskavo na sedežu SDS že končali, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi se zadovoljili s korespondenco poslanca Širclja z vpletenimi v preiskavi in naj ne bi več zahtevali celotnega strežnika.
V okviru preiskave sicer policija med drugim preiskuje izvršnega direktorja DUTB Aleša Koršiča, nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Boštjana Gjerkeša in nekdanjega glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona.
