c S

Odvetniška zbornica neuspešna na ustavnem sodišču pri spodbijanju omejevanja tarif

15.12.2015 15:08 Ljubljana, 15. decembra (STA) - Ustavni sodniki so zavrgli pobudo Odvetniške zbornice Slovenije in njenega predsednika Romana Završka za oceno ustavnosti zakona o odvetništvu v delih, ki urejajo odvetniške tarife ter enoletno javno objavo imen odvetnikov, izbrisanih iz imenika odvetnikov. Ustavno sodišče meni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka.

Zakon o odvetništvu v izpodbijanem členu glede tarife določa, da so odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti, in odvetniki, ki delujejo v okviru brezplačne pravne pomoči, upravičeni do polovičnega plačila, ki bi jim pripadalo po odvetniški tarifi. Odvetniška zbornica je prepričana, da s tako določbo neposredno omejujejo svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica.

Glede javne objave izbrisanega odvetnika pa v zbornici pravijo, da je nalaganje stanovski organizaciji, naj vodi izbris nekoga, ki ni več odvetnik, in to javno objavi, najverjetneje unikum v Evropi. Ureditvi tudi očitajo kršitev pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva.

Vendar pa so ustavni sodniki v odločbi zapisali, da je pravni interes za pobudo za začetek postopka podan, če predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Oba izpodbijana predpisa pa da ne učinkujeta neposredno, menijo sodniki.

O stroških kazenskega postopka odloči sodišče, so zapisali sodniki v delu glede spodbijanja tarifne ureditve. Zoper sklep o odmeri stroškov kazenskega postopka je možna pritožba, so še dodali. V skladu z zakonom o brezplačni pravni pomoči pa pristojni organ o plačilu odloči v končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči, najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

Glede objave izbrisa odvetnika pa sodniki menijo, da ima posameznik pravico, da kadarkoli z ugovorom zahteva prenehanje obdelave zbirke osebnih podatkov, in v zvezi s tem zagotovljeno sodno varstvo, vključno z začasno odredbo.

Pobudnika pa zgolj z navedbami o tem, da izpodbijani predpis predpisuje ceno odvetniških storitev, s čimer neposredno omejuje njuno svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica, ne moreta uspešno izkazati neposrednega posega v svoj pravni položaj, ocenjujejo na sodišču. Enako velja glede pavšalne navedbe, da zakon s tem, ko določa javno objavo iz imenika izbrisanih odvetnikov, neposredno posega v njun pravni položaj, so še zapisali na ustavnem sodišču.