Kot je pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak, so se zaradi očitkov Klemenčiču namesto za interpelacijo odločili za možnost, da DZ naloži preverjanje funkcionarja Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki je neodvisna institucija. Med drugim je Gorenak spomnil na revizijsko poročilo računskega sodišča iz leta 2014, "ki našteva vrsto kršitev KPK", pri čemer je omenil denimo pogodbo z dvema izvajalcema, namesto katere bi moralo biti sklenjeno redno delovno razmerje, nabavo premičnega premoženja in električne energije v nasprotju z zakonom ter nepravilnosti pri sklenitvi najemne pogodbe.
Klemenčič je v svojem odgovoru spomnil, da je bil sam tisti, ki je v zakonodajo zapisal določbo, ki DZ daje pooblastilo, da sproži postopek pred KPK. "Vi ste to izkoristili, da lahko pred kamerami izvajate nek šov iz osebnih motivov," je dejal in poudaril, da med očitki ni stvari, ki ni bila že v preteklosti večkrat povedana, zlorabljena in tudi zavrnjena.
Po ministrovih besedah so bile razlog za omenjeno negativno mnenje računskega sodišča večinoma kršitve izpred njegovega mandata na čelu KPK. Med drugim je pojasnil, da najemne pogodbe, ki je bila sklenjena pred njegovim prihodom, ni mogel prekiniti, je pa njeno vrednost zmanjšal za polovico, tudi pogodbe za električno energijo ni sklenil on.
Ob tem je dodal, da ne beži pred odgovornostjo za tiste kršitve, ki so nastale v njegovem mandatu. Gre denimo za nabavo premičnega premoženja, brez da bi imela KPK letni načrt razpolaganja s tem premoženjem, za katerega ni vedel, da bi ga morala imeti, je priznal. Poudaril je, da računsko sodišče ni ugotovilo nobenega primera naklepne ali skrajno malomarne kršitve predpisov.
Minister je odgovoril tudi na Gorenakovo opozorilo, da je kot takratni državni sekretar na notranjem ministrstvu nadziral najem stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada, pri katerem je šlo za koruptivno ravnanje. Pojasnil je, da je sam podpisal predlog, da najem preveri KPK, saj je tudi po njegovem mnenju šlo za nepravilnosti, zaradi česar je tudi odstopil z mesta državnega sekretarja. Sam pa, kot je poudaril, ni bil niti posredno označen kot morebiten osumljenec v postopkih pred sodiščem, KPK in računskim sodiščem.
Jernej Vrtovec (NSi) pa je spomnil, da je Klemenčič kot predsednik KPK odklonil izročitev dokumentacije parlamentarni preiskovalni komisiji v zvezi z bančno luknjo. O tem, ali je šlo za zakonito odločitev ali je bilo ravnanje usmerjeno v zaščito nekaterih, bi se morala po mnenju Vrtovca izreči KPK. Kot je pojasnil Klemenčič, so komisiji DZ izročili dokumentacijo, ki so jo po njihovem prepričanju lahko, niso pa smeli dati stvari, ki so jih odstopili tožilstvu.
Klemenčiča so sicer v razpravi podprli koalicijski poslanci. Anita Koleša (SMC) je poudarila, da so se o očitkih Klemenčiču izrekli pristojni organi, ki niso ugotovili korupcije ali kršitve integritete, in ocenila, da je seja nepotrebna, da gre za osebno diskreditacijo ministra.
Tudi po mnenju Benedikta Kopmajerja (DeSUS) gre predvsem za poskus političnega in osebnega obračuna z nekdanjim predsednikom KPK, ki je po opravljenem postopku podpisal poročilo, v katerem KPK ugotavlja, da predsednik SDS Janez Janša ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja.
Bojana Muršič (SD) glede na odnos predlagateljev do KPK in pretekla dogajanja meni, da gre pri današnji seji za zlorabo DZ, saj da predlagatelji ta prostor uporabljajo za javno obračunavanje z aktualnim ministrom za pravosodje - najbrž tudi zaradi osebnih zamer posameznih članov SDS do Klemenčiča.
Po mnenju Mateja T. Vatovca (ZL) je zgovorno, da stranka, ki KPK ne priznava nobene avtoritete, tokrat predlaga uvedbo postopka na KPK. Poslanec ZL je sicer poudaril predvsem potrebo po spremembi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev se po besedah Mirjam Bon Klanjšček do posameznih očitkov niso opredeljevali, so pa prepričani, da je treba zagotoviti transparentnost vseh javnih funkcionarjev.
Ker matični odbor predloga za zahtevo postopka zoper Klemenčiča ni potrdil, po razpravi ne bo glasovanja.
